Izjemno močan vremenski pojav el niño, ki trenutno segreva planet, je dosegel rekordne vrednosti in bi lahko v prihodnjih mesecih močno povečal število smrti, povezanih z vročino. Po novi oceni organizacije Climate Impact Lab, ki se ukvarja s podnebnimi tveganji, bi lahko zaradi temperatur, povezanih s pojavom, umrlo približno 451.000 ljudi več kot v običajnem letu.
Projekcija zajema predvsem obdobje do februarja 2027, raziskovalci pa opozarjajo, da bi se povečana umrljivost zaradi vročine lahko nadaljevala še več mesecev.
El niño je naravni podnebni pojav, pri katerem se segreje površina osrednjega in vzhodnega tropskega Tihega oceana. Njegovi učinki se nato odražajo v vremenskih vzorcih po svetu. Tokratni pojav pa se razvija na že zelo toplem planetu, zaradi česar so lahko njegovi učinki še izrazitejši.
Rekordne temperature že pred vrhuncem
Temperature v osrednjem delu območja el niña v Tihem oceanu so dosegle približno 3,05 stopinje Celzija nad običajno ravnjo, s čimer je bil uradno presežen zgodovinski temperaturni rekord za ta naravni podnebni pojav v celotni 150-letni zgodovini sodobnih meritev. Do tega je prišlo več mesecev pred pričakovanim vrhuncem, zato znanstveniki uporabljajo poimenovanja, kot sta super el niño in Godzilin el niño.
Po besedah strokovnjakov lahko močan el niño vpliva na padavine, temperature in pojav ekstremnih vremenskih dogodkov. Posledice so lahko suše, požari, poplave in motnje v kmetijski proizvodnji. Zaradi že tako visokih globalnih temperatur lahko dodatno segrevanje pomeni še večje tveganje za zdravje ljudi, opozarjajo.
Najbolj ogrožene tropske države
Po projekcijah bodo v prihodnjih mesecih med najbolj prizadetimi predvsem tropske države. Med njimi so Nigerija, Indonezija, Sudan, Indija in Brazilija. Posebej izpostavljena naj bi bila afriška regija Sahel. Raziskovalci ocenjujejo, da bi lahko tam zaradi dodatne vročine umrlo približno 66.800 ljudi, od tega okoli 31.400 v Nigeriji.
V jugovzhodni Aziji je predvidenih približno 19.400 dodatnih smrti, v Indoneziji 19.300, v Indiji okoli 15.800, v Braziliji pa približno 13.300, navaja Guardian. Tudi ZDA niso izvzete. Država naj bi se uvrstila med 20 držav z največjim številom dodatnih smrti, pri čemer projekcija govori o približno 3500 primerih.
Kako so znanstveniki izračunali tveganje?
Analiza temelji na podatkih z več kot 24.000 območij po svetu. Raziskovalci so primerjali pričakovano število smrti ob temperaturah, povezanih z el niñom, s številom smrti, ki bi jih pričakovali ob temperaturah, podobnih tistim iz zadnjih desetletij.
Michael Greenstone, soustanovitelj Climate Impact Laba in profesor na Univerzi v Chicagu, je poudaril, da številka 451.000 ni zgolj statistika, temveč predstavlja posameznike in njihove družine. Po njegovih besedah lahko takšne projekcije pomagajo določiti območja, kjer bi bilo treba pred najhujšo vročino okrepiti zaščitne ukrepe.
Ukrepi bi lahko rešili številna življenja
Znanstveniki poudarjajo, da napovedi niso pomembne samo za ocenjevanje tveganja, temveč tudi za pripravo na vročinske valove. Med možnimi ukrepi so boljše napovedovanje ekstremne vročine, odpiranje centrov za ohlajanje, povečanje števila zdravstvenega osebja v najbolj vročih obdobjih in dodatna zaščita ljudi, ki delajo na prostem.
Tamma Carleton, soavtorica poročila in raziskovalka pri Climate Impact Labu, opozarja, da lahko pravočasno ukrepanje zmanjša število smrti že letos. Hkrati pa meni, da se morajo države pripraviti na prihodnost, v kateri bi lahko temperature, ki so danes ekstremne, postale običajnejše.
El niño vpliva tudi na oskrbo s hrano
Posledice močnega el niña ne bodo omejene zgolj na zdravje ljudi. Zaradi suše in drugih vremenskih motenj lahko pride tudi do zmanjšanja kmetijske proizvodnje, težav z oskrbo s hrano in višjih cen. Svetovni program za hrano je že opozoril na možnost, da bi posledice izjemno močnega el niña povečale tveganje lakote za več deset milijonov ljudi.
Pretekli dogodki kažejo, kako široke so lahko posledice. El niño je bil v letih 1877 in 1878 povezan z obsežnimi sušami in lakoto v več delih sveta, posebej hudo pa so bile prizadete Indija, Brazilija in Kitajska.
Globalno segrevanje spreminja osnovne temperaturne razmere
Čeprav je el niño naravni pojav, znanstveniki opozarjajo, da globalno segrevanje spreminja osnovne temperaturne razmere, v katerih se ti dogodki pojavljajo. Nedavne raziskave kažejo tudi, da so lahko ti pojavi v sodobnem obdobju zaradi človekovega vpliva na podnebje še intenzivnejši.
Tokratni pojav tako ne prinaša le nevarnosti ekstremnih vremenskih razmer v prihodnjih mesecih, ampak je za znanstvenike tudi pomemben kazalnik, kako se bodo družbe morale prilagajati vse toplejšemu svetu.