Študentsko gibanje je objavilo svojo listo kandidatov za parlamentarne volitve 25. oktobra. Prvi na njej je 56-letni Ilija Srdanović, novosadski kardiolog in univerzitetni profesor, ki pa (še) ni kandidat za premierja. Sicer samo del parlamentarne opozicije podpira študentsko listo.
»Na študentski listi je veliko neznanih imen, ki so jih študenti izbrali v zapletenem procesu z več krogi glasovanja in uporabo veta. Tisti, ki jih širša javnost pozna, pa so uspešni v svojih poklicih in znani borci proti avtokraciji,« pravi srbski pisatelj in politični komentator Marko Vidojković. Slovenski politolog, prof. dr. Faris Kočan, med imeni na študentski listi omenja nekdanjega košarkarja Dejana Bodirogo, nekdanjega guvernerja Narodne banke Srbije Dejana Šoškića, sociologa Jova Bakića, psihologa Aleksandra Baucala, igralca Tihomira Stanića in okoljskega aktivista Zlatka Kokanovića, ki se je proslavil z bojem proti rudniku litija v Mačvi. »Gre za precej heterogeno skupino ljudi iz akademskega, kulturnega, športnega in civilnodružbenega prostora. To je lahko njena prednost, saj presega običajne strankarske delitve, hkrati pa je izziv: lista politično in ideološko ni homogena. Njeno glavno vezivo je predvsem nasprotovanje sedanjemu načinu vladanja,« pravi Kočan.
Na listi vladajoče Srbske napredne stranke je kandidat za premierja sicer Aleksandar Vučić, ki namerava 27. septembra odstopiti kot predsednik države.
Odnos do EU, Mladića, Rusije …
V študentskem gibanju tudi ni enotnega stališča do vojn v devetdesetih letih, do Mladića, Kosova, Evropske unije in Rusije. »Študentsko gibanje se je oblikovalo predvsem okoli notranjepolitičnih vprašanj: odgovornosti za padec nadstreška v Novem Sadu, korupcije, delovanja institucij, vladavine prava in politične odgovornosti,« pojasnjuje Kočan. Študentske liste po njegovem mnenju tudi ni mogoče označiti niti za prorusko niti za protirusko. A dodaja: » Pri Evropski uniji je mogoče ugotoviti nekoliko več vsebinskega prekrivanja. Zahteve po vladavini prava, institucionalni odgovornosti, neodvisnejših institucijah, svobodnejših medijih in omejevanju korupcije so zelo blizu vsebini evropskih pristopnih pogajanj.« A to še ne pomeni, da je lista kot celota proevropska.
Po Kočanu so študenti zelo jasno definirali, kaj želijo spremeniti v načinu delovanja srbske države, ne pa tega, kakšen naj bi bil njen prihodnji geopolitični položaj. Opozarja pa: »Če bo študentska lista prevzela oblast, bi prav vprašanja EU, Rusije, Kosova in odnosa do devetdesetih zelo hitro pokazala, kako politično heterogena ta koalicija dejansko je.«
Vidojković opozarja, da se študenti niso javno opredelili do nedavno umrlega obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića, zaradi česar jih je del desnih volilcev označil za izdajalce. Gotovo so med študenti takšni, ki ga zasebno poveličujejo. A veliko več je študentov, ki vedo, da je vojni zločinec in da njegov pogreb ne bi smel potekati z državnimi častmi.« Študenti nimajo jasnega stališča niti do Rusije in EU, ker so osredotočeni na to, da se »Srbija osvobodi kriminalne skupine, ki ji vlada«, pravi Vidojković. Šele ko se bo situacija normalizirala, bodo državljani Srbije lahko določili zunanjo politiko.
Bodo volitve korektne?
Kočan meni, da študentska lista lahko zmaga in skupaj z drugimi opozicijskimi akterji pride do parlamentarne večine. »Toda iz tega ne sledi, da bodo volilni pogoji enakovredni. To je pravzaprav eden ključnih problemov volitev v Srbiji zadnjih let. Velike sistemske prednosti vladajoče stranke, medijska pristranskost, pritiski na zaposlene v javnem sektorju in zloraba javnih sredstev so ustvarili neenake pogoje,« pravi Kočan. »A opozicija lahko zmaga tudi v izrazito asimetričnem volilnem okolju. Tesnejši ko bo rezultat, pomembnejši bodo volilni imeniki, nadzor volišč, medijska struktura in institucionalne prednosti oblasti. Če pa bo razlika dovolj velika, je te strukturne prednosti bistveno težje pretvoriti v drugačen končni rezultat,« meni Kočan.
Še bolj oster je Vidojković: »Oblast je omogočila glasovanje več sto tisoč ljudem iz Republike Srbske. Na prejšnjih parlamentarnih volitvah leta 2023 so jih z avtobusi vozili v Srbijo. Zdaj lahko na srbskih volitvah glasujejo tudi kar v Republiki Srbski. Poleg tega je oblast porabila milijardo evrov za podkupovanje volilcev, svobodnih medijev skoraj ni, na dan volitev pa se že pripravljajo batinaši (pretepači). Najbrž bo Vučić ne glede na rezultat razglasil zmago. V takih pogojih ni dovolj samo zmagati, ampak je nujno tudi braniti glasove.«
