Ameriški predsednik Donald Trump še naprej vztraja pri ideji, da bi Grenlandija morala biti pod nadzorom ZDA, približno 1900 kilometrov vzhodneje pa se odvija drugačna geopolitična zgodba. Norveško arktično otočje Svalbard je vse bolj v središču interesov svetovnih velesil, predvsem Rusije in Kitajske, piše ameriški The Week.
Posebnost Svalbarda izhaja iz Svalbardske pogodbe iz leta 1920, ki državljanom 49 držav omogoča, da na otočju živijo, delajo in izvajajo znanstvene raziskave brez vizuma.
Prav zaradi tega je Svalbard desetletja veljal za eno najpomembnejših središč mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju Arktike. Toda za znanstvenimi dejavnostmi se vse pogosteje skrivajo tudi širši geopolitični interesi.
Več kot le znanstveno delovanje
Rusija in Kitajska na Svalbardu že vrsto let izvajata raziskovalne projekte in upravljata raziskovalne objekte. Po ocenah številnih analitikov takšna prisotnost presega zgolj znanstveno sodelovanje in državama omogoča krepitev vpliva na hitro spreminjajočem se arktičnem območju.
Rusija vidi Svalbard kot pomemben del svoje arktične strategije. Nadzor nad območjem bi ji lahko olajšal dostop do tako imenovane Medvedje vrzeli (ang. Bear gap), ene najpomembnejših pomorskih poti med Arktičnim oceanom in severnim Atlantikom. Po tej poti lahko ruske vojaške ladje in podmornice izplujejo iz svojih arktičnih oporišč v Atlantik.
Svoj položaj v regiji želi utrditi tudi Kitajska. V svoji arktični strategiji iz leta 2018 se je razglasila za »državo blizu Arktike« ter napovedala razvoj tako imenovane polarne svilne poti, ki bi povezovala Azijo in Evropo prek severnih pomorskih poti.
Na največjem otoku Spitsbergen, kjer živi večina prebivalcev Svalbarda, Kitajska sodeluje pri raziskovalnih projektih in upravlja pomembne znanstvene zmogljivosti.
Arktika postaja novo strateško bojišče
Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko sodelovanje Rusije in Kitajske pomembno vplivalo na prihodnje upravljanje Arktike. Zaradi taljenja ledu se odpirajo nove ladijske poti in možnosti za izkoriščanje naravnih virov, zato zanimanje držav za regijo hitro narašča.
Tudi Norveška načrtuje raziskovanje in morebitno pridobivanje kritičnih rudnin na morskem dnu okoli Svalbarda, kar dodatno povečuje gospodarski pomen območja.
Svalbardska pogodba sicer prepoveduje gradnjo vojaških oporišč in utrdb ter uporabo otočja za vojaške namene. Toda besedilo pogodbe je zelo splošno, zato dopušča različne razlage.
Po navedbah nekaterih analitikov Rusija vse pogosteje izkorišča prav to pravno sivino in območje uporablja za dejavnosti, povezane z vojaškim preizkušanjem in uveljavljanjem svojega vpliva.
Norveška odgovarja z omejitvami
Norveška je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za omejevanje tujega političnega vpliva na otočju. Leta 2022 je spremenila volilna pravila v glavnem naselju Longyearbyen, tako da državljani drugih držav ne morejo več sodelovati na lokalnih volitvah pod enakimi pogoji kot prej.
Letos pa je odmevala tudi simbolna poteza. Z raziskovalne postaje na Spitsbergnu so odstranili dva granitna kitajska leva, ki sta stala pred vhodom.
Na norveškem zunanjem ministrstvu ob tem poudarjajo, da na Svalbardu ni kitajske raziskovalne postaje. Kot je pojasnil državni sekretar Eivind Vad Petersson, gre za norveško raziskovalno postajo, v kateri kitajski raziskovalci delujejo kot najemniki, kar je po njegovih besedah bistvena razlika.
