Prejšnjo sredo so skandinavski mediji začeli poročati, da se po grenlandski prestolnici Nuuk sprehaja neznani Američan in vsakomur, na kogar naleti, ponuja 200.000 dolarjev v zameno za podpis peticije za referendum o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike.
Policija ni ugotovila nezakonitosti
"Starejšega moškega sem vozil po mestu. Vprašal me je, ali želim 200.000 dolarjev, in mi ponudil v podpis dokument o tem, da bi Grenlandija morala postati del ZDA. Vljudno sem se mu zahvalil za ponudbo, on pa mi je odgovoril: 'Zapomnite si ime Cliff. Januarja boste vi, vaša žena, vaši otroci, celotna družina in vsi na Grenlandiji prejeli 200.000 dolarjev,'" je povedal taksist iz Nuuka Danny Brandt.
Ko se je zgodba razširila po družbenih omrežjih, se je zanjo začela zanimati tudi grenlandska policija. Ta je ocenila, da gre za svojevrsten pritisk, povezan z ameriškimi težnjami po Grenlandiji, vendar v ponudbi ostarelega Američana ni našla ničesar nezakonitega. Po drugi strani se je grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen odzval precej ostro.
"Tujec ponuja denar za podpis na referendumu, da bi se Grenlandija priključila drugi državi. To ni le globoko skrb vzbujajoče, ampak tudi nespoštljivo. O naši prihodnosti se ne pogajamo v taksiju. In ne kupuje se z denarjem. Odločitve o svoji državi sprejemamo mi sami," je Nielsen objavil na facebooku.
Vmes je danska javna radiotelevizija DR izsledila razvpitega Američana in ugotovila, da je preplah povzročil Clifford Edward Stanley, upokojenec iz Nevade. V Nuuk je prišel na lastno pobudo in nima nikakršnih povezav z ameriško administracijo.
"Nisem niti volil za Trumpa, a kot vzoren državljan se trudim podpirati svojo državo in svojega predsednika. Dal bom vse od sebe, da pomagam tudi grenlandskemu ljudstvu. Če Grenlandci privolijo v to, da postanejo del Združenih držav, jim bo izplačanih 12 milijard dolarjev," je Stanley povedal za DR.
Stanley priznava, da je bil njegov uspeh doslej precej omejen, saj so dokument podpisali le trije ljudje. Izgnali so ga iz vseh institucij in poslovnih stavb, v katere je poskušal vstopiti, nekateri pa so mu celo grozili. Številni so ga zmerjali in mu svetovali, naj zapusti otok, a Stanley meni, da je "njegova dolžnost poskusiti storiti nekaj dobrega".
Vendar je na neposredno vprašanje novinarke DR priznal, da živi od 2000 dolarjev mesečne pokojnine in da sploh nima denarja za nakup Grenlandije. V primeru uspeha referenduma napoveduje izplačila iz ameriškega državnega proračuna in nekega savdskega investicijskega sklada. V Nuuku namerava ostati do 19. maja, ko na Grenlandijo – morda z resnejšo ponudbo – ponovno pride posebni ameriški odposlanec Jeff Landry.
Za neresno ponudbo stoji resnejši strah
Razumljivo je, da tovrstni incidenti na Grenlandiji sprožajo nervozo in bes. Ko se iz Washingtona leta vrstijo sporočila o nakupu, prevzemu ali strateškem lastninjenju Grenlandije, celo neresne obljube 86-letnega upokojenca niso več videti kot nedolžna ekscentričnost, temveč kot še ena v nizu provokacij.
Zato je odziv javnosti pričakovan: za šalo o "ponudbi" v višini 200.000 dolarjev za vsakega državljana se skriva precej resnejši strah, da se o Grenlandcih in njihovi zemlji, nad katero ima suverenost Danska, ponovno govori kot o blagu, s katerim je mogoče trgovati.