Več kot tri leta trajajoča vojna v Sudanu, kjer si nasproti stojita generala Abdel Fatah Al Burhan z vladno vojsko in Mohamed Hamdan Dagalo s paravojaškimi silami za hitro podporo (RSF), je državo razklala na dva dela. Vzhodni del s prestolnico Kartum nadzorujejo Burhanove sile, na zahodu pa vladajo Dagalove enote. Ameriški poskusi, da z mirovnim predlogom ustavijo vojno, v katero je poleg ZDA vpletenih še več držav, so bili neuspešni. Egipt, Savdska Arabija, Rusija, Iran in Turčija podpirajo Burhana, Dagalu pa pomagajo Združeni arabski emirati in sile libijskega generala Kalife Haftarja. Vse večja je nevarnost dejanskega razpada Sudana na dva dela z dvema administracijama, podobno kot se je to zgodilo v Libiji leta 2011. Položaj tam se ni spremenil do danes.
Znaki genocida
Boji za prevlado se nadaljujejo na treh ključnih regionalnih frontah: v Darfurju, Modrem Nilu in Severnem Kordofanu. Razmere v kordofanski prestolnici El Obeid so za civilno prebivalstvo vse slabše, v mednarodni skupnosti pa opozarjajo, da bi se v bojih za prevlado v mestu lahko ponovil pokol, podoben tistemu v darfurski prestolnici El Fašer, ko je RSF pobila okoli 6000 ljudi. Posebna preiskava OZN je ugotovila, da je šlo tam pri množičnih pobojih, skupinskih posilstvih in namernem stradanju za znake genocida proti nearabskim skupnostim.
Pol milijona prebivalcev El Obeida in okoli sto tisoč beguncev, ki so tja pribežali z drugih koncev države, se dnevno sooča z napadi sil RSF, ki so skoraj obkolile mesto. Vojna pa je v tretjo največjo afriško državo prinesla največjo humanitarno krizo na svetu. Ubitih je bilo več kot 61.000 ljudi, 14 milijonov ljudi je razseljenih, 31 milijonov jih nujno potrebuje pomoč.
Burhan ne zaupa posrednikom
Medtem ko bi general Dagalo ameriški mirovni predlog sprejel, ga vodja vladnih sil Burhan vztrajno zavrača, nezadovoljen z njegovo temeljno premiso – da se najprej ustavijo boji, nato pa išče politična rešitev konflikta. Posebni Trumpov odposlanec za afriške in arabske zadeve Masad Boulos je predlagal takojšnje humanitarno premirje, zagotovitev neoviranega dostopa humanitarni pomoči po vsej državi in začetek pogajanj o trajnem premirju. Civilno vodena prehodna vlada bi državo vodila do konca varnostno-politične tranzicije.
Glavnina civilistov ubita z droni
Ta se izmika tudi zaradi prepričanja obeh strani, da si lahko na bojišču izborita boljše pogajalsko izhodišče. Logična posledica takšnega razmišljanja je stopnjevanje bojev za nadzor strateškega El Obeida, ki velja za logistično vez med Kartumom in Darfurjem in za oskrbovalno vozlišče Burhanove vojske, skozenj pa poteka tudi naftovod iz Južnega Sudana do pristanišča Port Sudan.
Ob tem vojna v državi sledi globalnim trendom vse večje uporabe dronov v vojskovanju. RSF in vladna vojska jih kupujeta v tujini – Iran in Turčija oskrbujeta Burhanove sile, Združeni arabski emirati in Kitajska pa RSF. V prvih štirih mesecih letos je bilo 880 ljudi oziroma 80 odstotkov civilnih žrtev ubitih v napadih z droni. Iz analiz je razvidno, da so ti napadi namerni, cilji pa infrastruktura, ki jo je mogoče uporabljati tako za civilne kot vojaške namene. Vse večjo uporabo dronov zaznavajo tudi v bitki za El Obeid, kjer so zadeli bolnišnice in vodne zajeme. Meščanom zaradi negotove oskrbe grozi še lakota.
ZDA medtem krepijo pritisk, da bi sprti strani vendarle sprejeli njihov mirovni predlog. Proti vladnim silam so uvedle nove sankcije zaradi uporabe kemičnega orožja v bojih leta 2024, ko naj bi odvrgli sodčke s klorovim plinom v bližini naftne rafinerije Al Džaili pri Kartumu. Sudanu so tudi onemogočile dostop do ameriškega financiranja in trga, sudanskim državnim letalskim družbam pa uporabo ameriškega zračnega prostora.