Spopadi med sudansko vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF) so povzročili eno najhujših humanitarnih kriz na svetu in prisilili več kot 14 milijonov ljudi, da zapustijo svoje domove, poroča BBC.
Zlato kot pogonsko gorivo konflikta
Sudan velja za enega največjih proizvajalcev zlata v Afriki. Po navedbah organizacij za zaščito človekovih pravic so njegove ogromne zaloge postale ključen vir prihodkov za obe vojskujoči se strani. Poleg prepovedi uvoza zlata so zunanji ministri držav članic EU odobrili tudi prepoved izvoza živega srebra in cianida v Sudan – gre za kemikaliji, ki se množično uporabljata v rudarstvu za pridobivanje zlata.
Strokovnjaki Združenih narodov in drugi analitiki ocenjujejo, da se iz Sudana vsako leto nezakonito izvozi oziroma pretihotapi več kot polovica, po nekaterih ocenah celo do 70 odstotkov vsega izkopanega zlata. Ta donosni vir financiranja je razdeljen glede na območja nadzora; medtem ko paravojaške sile RSF obvladujejo večino zlatonosnih polj v Darfurju in Kordofanu v zahodnem in osrednjem delu države, sudanska vojska nadzoruje proizvodnjo v severnih in vzhodnih regijah. Izropano zlato nato po uveljavljenih tihotapskih poteh potuje skozi sosednje države, predvsem Egipt, Čad in Libijo, od koder ga prepeljejo v Dubaj v Združenih arabskih emiratih, ki velja za glavno svetovno središče za predelavo in trgovino s to plemenito kovino.
Cilj: Presekati finančne tokove vojne
»Zlato je postalo ključen vir prihodkov, ki vzdržuje konflikt v Sudanu,« so sporočili iz sveta EU in dodali, da so prepoved ter druge omejitve namenjene »zmanjšanju sredstev«, ki so na voljo tistim, ki podaljšujejo nasilje. »Ukrepi so zasnovani tako, da presežejo finančne vire konflikta in dodatno okrepijo pritisk na tiste, ki spodbujajo vojno.«
V skladu z novimi pravili je posameznikom in podjetjem iz Evropske unije prepovedano kupovati, uvažati ali prevažati zlato sudanskega izvora. Prepoved izvoza živega srebra in cianida pa ne velja za količine, ki so nujno potrebne za humanitarne namene ali javno zdravstvo.
Učinkovitost sankcij ob humanitarni katastrofi
Najnovejše omejitve širijo obstoječi režim sankcij EU, ki je že usmerjen proti posameznikom in subjektom, obtoženim spodbujanja konflikta. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da sankcije EU verjetno ne bodo ustavile nezakonite trgovine, če glavna mednarodna trgovska središča in tranzitne države ne bodo poostrili nadzora nad izvorom sudanskega zlata.
Mednarodni pritisk na vpletene v konflikt se sicer stopnjuje v času, ko humanitarne organizacije opozarjajo, da se več kot 28 milijonov ljudi v Sudanu sooča z akutno lakoto.