Kot kaže poročilo, je v Evropi lani na ulici živelo najmanj 1,4 milijona ljudi, ki so bili nastanjeni v začasnih nastanitvah ali zavetiščih, kar je več kot leta 2024, ko je bilo brezdomnih 1,3 milijona ljudi. V poročilu je podatek za Slovenijo za leto 2024, ki kaže, da je bilo takrat 2550 ljudi nastanjenih v zavetiščih ali drugih nastavitvah in da je to bilo 15 odstotkov več kot leto pred tem. Podatka o starosti brezdomnih oseb ni.
Evropska nevladna organizacija, ki se bori proti brezdomstvu, Feantsa in Sklad za stanovanja sta se v poročilu osredotočila na krizo brezdomstva med starejšimi od 65 let, ki ostaja večinoma skrita. Na podlagi podatkov iz devetih držav, ki vodijo podatke o starosti brezdomnih oseb, so ocenili, da je na ulici oziroma v omenjenih nastanitvah lani živelo 166.261 starejših.
Kjer so podatki na voljo, se delež starejših med brezdomci močno razlikuje – od 1,6 odstotka na Irskem in 8,9 odstotka v Nemčiji do kar 44 odstotkov na Madžarskem.
Ob tem se brezdomstvo starejših povečuje, kar predstavlja izziv za ustanove za njihovo nastanitev. V poročilu izpostavljajo, da so te ustanove "zasnovane za sprejem relativno samostojnih ljudi" za prehodno obdobje. Objekti, ki pogosto nimajo dvigala ali so opremljeni s pogradi, tudi niso primerni za ljudi z zmanjšano samostojnostjo. Ti imajo tudi večje potrebe po oskrbi, ki jih socialni sektor zaradi pomanjkanja virov in strokovnega znanja ne more zagotoviti.
"Čakalne liste, ki eksplodirajo, ljudje, ki se iz ene v drugo nastanitev selijo brez trajne rešitve; bivanja, ki se podaljšujejo zaradi pomanjkanja izhoda." Sistemi so pod pritiskom, kar akterje sili k "razvrščanju ciljnih skupin" in zaostrovanju pogojev za dostop do njih. To je politika "s smrtonosnimi posledicami", so opozorili avtorji poročila.
Države so pozvali k sprejemu in izvajanju posodobljenih in ambicioznih nacionalnih strategij za boj proti brezdomstvu.