Arabski polotok se je po okrepljenih napadih hutijevcev na položaje jemenske vojske in na savdskoarabske cilje – napadli so tudi prestolnico Riad – spet znašel v zubljih vojne. Jemenska vlada noče sprejeti, da so hutijevci osvojili velik del obalnega pasu, s čimer dejansko nadzorujejo vzhodni del plovne poti v ustju Rdečega morja.
Hutijevci zdaj nadzorujejo skoraj vso tamkajšnjo obalo – gre za približno 150 kilometrov dolg pas ozemlja. Pod njihovim nadzorom sta mesti Moča in Dhubab, ki leži ob vhodu v ožino. Zavzeli so tudi otok Perim sredi ožine. S tem so dobili pomemben položaj za nadzor nad ožino.
Kljub temu ladijski promet skozi ožino še naprej poteka, vendar je precej zmanjšan. Namesto povprečno 70 ladij na dan pred krizo jih zdaj ožino prečka slabih 30. Prav zaradi njihovih vojaških uspehov se je okrepila tudi pozicija Irana in pritisk na ZDA glede ohranjanja nadzora nad Hormuško ožino.
»Oboroženim silam, varnostnim silam in vsem vojaškim enotam smo dali navodilo, naj začnejo izvajati dodeljene naloge v skladu z odobrenim načrtom, dokler država ne bo osvobojena hutijevcev,« je dejal Rašad Al Alimi, predsednik predsedniškega vodstvenega sveta Jemna. Iz vlade je sledil poziv hutijevcem, naj odložijo orožje. Ti so se na poziv odzvali z okrepljenimi napadi na Jemen in Savdsko Arabijo, kar je bilo jasno sporočilo, da se ne nameravajo predati.
Napoved jemenske ofenzive proti hutijevcem je sledila obsežnemu napadu jemenskih sil na njihove položaje minuli konec tedna. Po ocenah jemenske vlade so v skoraj 300 napadih ubili okoli 700 hutijevskih borcev. Razlog, da se je jemenska vlada odločila za okrepljeno ofenzivo proti hutijevcem in da ne prisega več na dialog, je v spremenjenem razmerju moči v zadnjih letih. Hutijevci so postajali vse močnejši, zaradi česar naj bi bilo po mnenju jemenske vlade rešitev za nastalo krizo mogoče doseči zgolj na bojišču. Predsednik Alimi je odločitev za ofenzivo pojasnil s tem, da so izčrpane vse možnosti za umiritev konflikta.
