V Armeniji bo imelo v nedeljo 2,4 milijona volilnih upravičencev priložnost oddati glas na volitvah, ki jih opazovalci ocenjujejo kot referendum o premierju Nikolu Pašinjanu, njegovi prozahodni politiki ter pomiritvi s sosednjim Azerbajdžanom. Eden od njegovih sloganov se glasi, da bo iz trimilijonske kavkaške države naredil »križišče miru« ter med drugim dosegel odprtje meje s Turčijo na zahodu in Azerbajdžanom na vzhodu.
Armenija je postala samostojna leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze in se hitro zapletla v vojno z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha, regije v Azerbajdžanu z armenskim prebivalstvom. Pašinjan je prišel na oblast leta 2018 kot vodja žametne revolucije in uspelo mu je izboljšati življenjske razmere. Po drugi strani pa je leta 2023, v času njegove vlade, Azerbajdžan vojaško posredoval v Gorskem Karabahu in naglo prevzel nadzor, od tam pa je v velikem eksodusu zbežalo 100.000 Armencev. To bodo prve volitve po tistem porazu, po katerem se je Pašinjan začel oddaljevati od Rusije, ker je dogajanje spremljala s strani, ter se približevati Evropski uniji in Združenim državam. Mirovni dogovor z Azerbajdžanom je podpisal v Washingtonu, kjer se je zavezal tudi k cestnemu koridorju, ki bo nosil Trumpovo ime in med drugim povezal Baku z azerbajdžansko eksklavo Nahičevan, obe državi pa s Turčijo.
Rusija svari in ukrepa
Rusija na drugi strani svari Armenijo pred tesnejšim povezovanjem z Evropsko unijo in napoveduje omejevanje uvoza njenih izdelkov, kar je resna grožnja gospodarstvu glede na podatek, da ima Rusija več kot tretjinski delež v armenski zunanji trgovini, EU pa le desetinskega. V Moskvi tudi pravijo, da Armenija morda ne bo več mogla kupovati ruskega plina po ugodni ceni, ki je nekajkrat nižja od siceršnje na trgu. Že pred volitvami so uvedli tudi nekatere omejitve na uvoz armenskih izdelkov. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova sicer pravi, da državi tvorno sodelujeta in da so stiki zgledni, da pa »je normalno, da želimo razumeti, v katero smer poskuša armensko vodstvo obrniti državo«.
Ankete Pašinjanovi Državljanski pogodbi napovedujejo okoli trideset odstotkov glasov. Glavna tekmica je stranka Močna Armenija, ki jo vodi armensko-ruski milijarder Samvel Karapetjan, ki mu trenutno sodijo zaradi pozivov k zrušitvi vlade. Sam sicer zanika, da bi Armenijo potiskal v rusko interesno sfero, obenem pa svari pred hitenjem v objem Evropske unije. Ankete mu napovedujejo okoli deset odstotkov glasov. Med večjimi strankami sta še levosredinsko Armensko zavezništvo nekdanjega predsednika Roberta Kočarjana ter konservativna Uspešna Armenija, ki jo vodi podjetnik Gagik Tsarukjan.
Pašinjan skoraj gotovo ne bo dobil dvotretjinske večine, zato bo moral iskati zavezništva, če bo hotel spremembo ustave, kar bi bilo potrebno za uresničitev mirovnega dogovora z Azerbajdžanom. Glede na politična razmerja jih bo težko sklenil, zato opazovalci napovedujejo možnost referenduma ali pa novo zaostritev z Bakujem, ki si je nihče ne želi.
