Somalski pirati ponovno postajajo resna grožnja za ladijski promet ob afriškem rogu. V zadnjih mesecih so izvedli več drznih napadov, pri katerih so ugrabili najmanj šest plovil. Za talce zdaj potekajo pogajanja o odkupninah, piše El Pais.
Najbolj odmeven je bil napad na tanker SIBU 1, ki je plul približno 250 kilometrov vzhodno od jemenskega mesta Al Mukala. Na ladjo je vstopilo šest oboroženih moških, ki so prevzeli nadzor nad plovilom. Tanker je nato spremenil smer in se napotil proti Somaliji.
Le tri dni prej so pirati napadli še tovorno ladjo, ki je iz Turčije plula proti Somaliji. Po navedbah britanskega centra UK Maritime Trade Operations naj bi ladja prevažala orožje. Osem oboroženih oseb jo je zajelo ob obali Puntlanda, samooklicani avtonomni regiji na severovzhodu Somalije.
Tokrat se je zgodilo nekaj, kar je za to območje precej nenavadno. Napadalce so bombardirali v somalskih teritorialnih vodah, za kar so lokalni viri okrivili turške sile. V napadu so umrle najmanj štiri osebe, incident pa je povzročil veliko jeze med prebivalci.
Največji skok piratstva v zadnjem desetletju
Mednarodna pomorska organizacija je v prvi polovici leta 2026 po svetu zabeležila 38 primerov piratstva in oboroženih ropov, kar je najmanj od leta 1992. Somalija pa je bila pomembna izjema.
Somalski pirati so predstavljali kar 94 odstotkov vseh ugrabitev ladij. Od aprila so zajeli šest plovil in več kot 100 članov posadk. Ugrabljene posadke ostajajo ob somalski obali, medtem ko potekajo pogajanja o odkupninah. Nekateri talci naj bi se soočali s pomanjkanjem hrane in vode ter grožnjami z nasiljem.
Strokovnjaki opozarjajo, da današnji pirati niso več tako omejeni na preproste napade ob somalski obali. Njihove operacije so vse bolj zapletene, skupine pa imajo boljšo opremo in orožje.
Analiza Maritime Strategy Center iz julija ugotavlja, da so sposobnosti somalskih piratov danes bistveno večje kot v preteklosti. Napade lahko izvajajo dlje od obale in tudi v zahtevnejših vremenskih razmerah.
Ali piratom pomaga kdo od zunaj?
Posebno pozornost vzbujajo napadi v jemenskih vodah. Maja so pirati na primer zasegli ladjo, zasidrano ob naftnem terminalu na vzhodu Jemna.
Zaradi vse bolj zahtevnih operacij se pojavljajo sumi, da pirati morda prejemajo pomoč iz tujine. Oblasti v Puntlandu so potrdile, da je bil v nekatere nedavne operacije vpleten neimenovani zunanji akter.
Poročilo jemenske vojaške obveščevalne službe, ki ga je pridobila organizacija Global Initiative Against Transnational Organized Crime, pri tem neposredno omenja hutijevce.
Za zdaj sicer ni jasnih dokazov, ki bi dokončno pokazali, kdo naj bi piratom pomagal.
Zakaj se piratstvo vrača?
Eden glavnih razlogov je preusmerjanje pomorskih sil, ki so se prej osredotočale na boj proti piratstvu ob afriškem rogu. Zaradi spopadov s hutijevci v Rdečem morju in krize v Hormuški ožini so bile številne vojaške zmogljivosti preusmerjene drugam.
Hkrati so motnje v prometu skozi Rdeče morje in Hormuško ožino povzročile, da več trgovskih ladij pluje po poteh ob somalski obali. Piratom se je tako povečalo število potencialnih tarč.
Razmere dodatno zaostruje notranja kriza v Somaliji. Zvezna vlada se spopada z velikimi političnimi težavami, medtem ko regionalne oblasti vse bolj izpodbijajo njeno oblast.
V Puntlandu, kjer je piratstvo najbolj razširjeno, so varnostne sile dodatno obremenjene z bojem proti lokalni veji Islamske države. Državo hkrati pestijo visoka brezposelnost, pomanjkanje gospodarskih priložnosti in nezakonit ribolov tujih ladij.
