Napetosti med ZDA in Iranom so se čez konec tedna znova močno zaostrile. Ameriški napadi so bili usmerjeni proti iranskim raketometom na otoku Larak v Hormuški ožini, razlog zanje pa naj bi bila nova iranska sposobnost, s katero bi lahko Teheran ogrožal ladijski promet na eni najpomembnejših pomorskih poti na svetu, poroča Euronews.
Ameriška vojska je sporočila, da so se iranske sile pripravljale na izstreljevanje raket, opremljenih z morskimi minami. Če to drži, bi šlo za precej nenavaden način miniranja strateške ožine.
Raketomet namesto čolnov
Iran je morske mine doslej praviloma nameščal s pomočjo majhnih hitrih čolnov. Mine lahko odvržejo tudi letala ali jih namestijo manjše podmornice. Plovila so pri tem posebej nevarna, ker lahko mine razporedijo na različnih območjih ožine, zaradi česar ladje ne vedo natančno, kje so podvodne eksplozivne naprave.
Nova metoda naj bi temeljila na uporabi raketometov fajr-5. Raketa bi mino odnesla na določeno območje, kjer bi jo odložila oziroma spustila v morje.
Po besedah strokovnjakov bi bila takšna uporaba raketometov, kolikor je znano, nova. Nekdanji ameriški mornariški častnik Harlan Ullman je bil do možnosti precej skeptičen in ocenil, da bi se raketa ob udarcu v vodo lahko poškodovala ali uničila.
Iran je o tej možnosti govoril že prej
Trditev pa se ni pojavila iz nič. O iranskih poskusih uporabe sistema fajr-5 za miniranje Hormuške ožine se poroča že več mesecev.
Iranska državna televizija je že januarja 2025 objavila prispevek o sistemu fajr-5 in ga predstavila kot novo orožje za miniranje strateške pomorske poti. Britanski strokovnjak Sidharth Kaushal iz Royal United Services Institute je prav tako dejal, da Iran že nekaj časa izvaja preizkuse sistema za ta namen.
Če bi Iran takšno sposobnost dejansko uporabljal, bi imel pomembno prednost: mine bi lahko namestil precej hitreje kot s plovili. Pri uporabi čolna je treba mine naložiti, pripraviti posadko, odpluti do območja in jih nato razporediti.
Pri raketometu je postopek precej hitrejši – mine oziroma rakete je treba zgolj pripraviti in izstreliti. Zaradi krajšega časa bi imele ameriške sile manj možnosti, da bi napad zaznale in preprečile.
Toda nova metoda ima velike slabosti
Raketno miniranje ima tudi pomembne omejitve. Morske mine so velike in težke, saj morajo imeti dovolj močno bojno glavo, da lahko poškodujejo ladijski trup. Zaradi tega jih je težko vključiti v raketo, ki mora poleteti na večjo razdaljo.
Težava je tudi natančnost. Mine, izstreljene z raketo, se lahko razpršijo po precej velikem območju. To pomeni, da niti Iran morda ne bi natančno vedel, kje so posamezne mine po izstrelitvi.
Prav zato so klasične metode z uporabo čolnov še vedno učinkovitejše. Čoln lahko prevaža več min in jih razporedi precej bolj nadzorovano.
Je vse skupaj resnična grožnja ali propaganda?
Prav pri tem se pojavlja največ vprašanj. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo takšno početje za Iran celo kontraproduktivno. Če bi mine razporedili brez natančnega nadzora nad njihovimi lokacijami, bi namreč ogrožale tudi iranske trgovske ladje.
Strokovnjak za pomorsko varnost Christian Bueger z Univerze v Köbenhavnu meni, da bi lahko šlo za vojno propagando. Po njegovem mnenju so ZDA potrebovale novo grožnjo pomorskemu prometu, s katero bi lahko upravičile napade in hkrati pomirile ladjarske družbe, da imajo položaj pod nadzorom.
Drugi strokovnjaki so bolj previdni. Iranska uporaba nekonvencionalnih metod je dobro znana, zato možnosti, da bi Teheran dejansko preizkušal takšno taktiko, ni mogoče povsem izključiti.
Že sama možnost miniranja je dovolj za velik pritisk
Ne glede na to, ali Iran mine v Hormuško ožino res izstreljuje ali pa predvsem ustvarja vtis, da je tega sposoben, je učinek lahko pomemben.
Hormuška ožina je ena ključnih svetovnih pomorskih poti, zato lahko že možnost, da so v njej nameščene mine, ladjarje odvrne od plovbe ali jih prisili v dodatne varnostne ukrepe.
Prav v tem je moč pomorskih min: ni nujno, da jih je veliko ali da so dejansko uporabljene. Že negotovost glede njihovega obstoja lahko močno vpliva na promet skozi ožino.
