Dolgotrajni vročinski valovi so dramatično znižali vodostaje ključnih evropskih rek ter nakazali, kakšno okoljsko in gospodarsko škodo povzroča segrevanje ozračja.
"Evropske reke, ki so ključne prometnice za težko industrijo, se sušijo zaradi niza vročinskih valov, ki so zajeli celino. Vodostaja Rena in Donave se približujeta rekordno nizkim ravnem, kar otežuje prevoz kemikalij, naftnih derivatov ter drugega blaga in zvišuje cene prevoza," je opozoril Dominik Schumacher, predavatelj na Oddelku za okoljske znanosti na ETH Zürich
Hkrati so se pod pritiskom znašli tudi energetski sistemi. "Visoke temperature obenem omejujejo proizvodnjo elektrike v jedrskih elektrarnah od Francije do Madžarske, kar dodatno dviguje cene energentov in obremenjuje gospodarstva, predvsem v vzhodni Evropi," piše Bloomberg.
Zgodovinski minimumi na Renu in Donavi
Na ključni točki Kaub na reki Ren je vodostaj dosegel kritičnih 25 centimetrov, kar je izenačenje rekordno nizke ravni iz leta 2018, napovedi pa kažejo na nadaljnji padec na le 24 centimetrov – najnižjo raven od začetka meritev leta 1880. Pomanjkanje vode onemogoča polno natovarjanje ladij, kar podjetja sili v iskanje dražjih alternativ, kot sta železniški prevoz ali zmanjševanje proizvodnih zmogljivosti.
Podobno dramatično je stanje na Donavi. Motnje v plovbi so prizadele Slovaško in Romunijo, na Madžarskem pa so zaradi nizkega vodostaja Donave morali zaustaviti delovanje svoje edine jedrske elektrarne, kar vodi v manjšo energetsko neodvisnost države in ukrepov za varčevanje z energijo. Podobne težave imajo tudi v Romuniji, kjer prav tako grozi zaustavitev elektrarne Cernavoda. Za omejitve delovanja in celo zaustavitve nekaterih jedrskih elektrarn pa se je v zadnjih tednih odločila tudi Francija.
Preizkus za infrastrukturo 20. stoletja
Strokovnjaki opozarjajo, da trenutne razmere niso le naključni vremenski pojav, temveč neposredna posledica pospešenih podnebnih sprememb. Ob tem poudarjajo, da višanje povprečnih temperatur stopnjuje učinke pomanjkanja padavin, Evropa pa je celina, ki se segreva najhitreje.
"Segrevanje, ki ga povzroča človeško delovanje, je to sušo že okrepilo v primerjavi s tem, kakšna bi bila sicer. Enaka suša bi ob dodatnem segrevanju povzročila še hujše posledice," opozarja Dominik Schumacher z univerze ETH Zürich.
Dolgoročne gospodarske posledice
Nad posledicami segrevanja ozračja pa so lahko zaskrbljeni tudi tisti, ki so glede tega običajno najbolj skeptični in opozarjajo na stroške ukrepanja. Zdaj ugotavljajo, da tudi naraščajoči stroški logistike in energetska nestabilnost neposredno ogrožajo konkurenčnost evropske industrije v primerjavi z azijskimi in severnoameriškimi tekmeci.
Tudi ekonomisti opozarjajo, da suše niso več le okoljski problem, ampak vse večje tveganje za rast bruto domačega proizvoda. Povečana poraba vode, izsuševanje tal in zmanjšan dotok vode iz alpskih ledenikov hkrati pomenijo, da kratkoročna deževja ne bodo zadostovala za obnovo rečnih sistemov.
"Poletja, kot je letošnje, postajajo nekaj običajnega in bodo vse hujša, dokler bomo sežigali fosilna goriva. To je čista fizika," je neposredna Hannah Cloke z Univerze v Readingu.