Pomanjkanje padavin v severni Italiji je znižalo gladino akumulacijskega jezera Valvestino in po več kot šestih desetletjih na dan prineslo ostanke nekdanje kraljeve postojanke. Ruševine, ki so pod vodo izginile leta 1962 ob zgraditvi jezu Ponte Cola, zdaj ponujajo redek vpogled v zgodovino obmejnega območja blizu Gardskega jezera.
Zgodovinsko poslopje, uradno znano kot nekdanja kraljeva carinska postaja Gargnano, je bilo zgrajeno konec 19. stoletja. Postavljeno v ozki dolini je nekoč služilo kot strogo nadzorovan prehod na meji med takratno Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko. Vse do konca prve svetovne vojne, ko je avstro-ogrski imperij razpadel in je postaja izgubila svoj strateški pomen, so morali vsi potniki in blago na poti med Gardskim jezerom in dolino Valvestino prečkati to točko.
Trajni pečat
Strogi carinski nadzor je sicer tamkaj – podobno kot v Sloveniji – pustil trajen pečat. V lombardijskem narečju se je ohranil pregovor, ki v prevodu pomeni, da bo posameznik moral iti skozi Lignago. Fraza se še danes uporablja za opis neizogibne situacije ali ovire.
Objekt je po razpadu cesarstva propadal, štiri desetletja kasneje pa so območje ob zagonu hidroelektrarne poplavili. Pod vodo so takrat izginili tudi številna druga poslopja in okoliški sadovnjaki. Od takrat ostanki carinske postaje na površje pokukajo samo v času izjemne suše ali med rednimi vzdrževalnimi deli na jezu, ko upravljalci umetno znižajo gladino akumulacije.
Prihod radovednežev
Medtem ko pri bližnjem in znatno večjem Gardskem jezeru trenutno ne opažajo kritičnega upada vode, se manjše okoliške občine soočajo s hudim pomanjkanjem padavin. Nizek vodostaj jezera Valvestino pa je v dolino že privabil številne radovedneže. Vidne kamnite stene so v zadnjih dneh postale priljubljena točka za fotografe in uporabnike družbenih omrežij, ki prizore delijo na spletu.
Dostop do razgledne točke je sicer enostaven. Od mesta Gargnano na obali Gardskega jezera vodi pot po pokrajinski cesti v smeri doline Valvestino. Po približno 15 kilometrih oziroma pol ure vožnje se tri kilometre za jezom odpre neoviran pogled na jezero in kamnite ostanke, ki pričajo o nekdanji meji našega skupnega cesarstva.