To je sprožilo pravne postopke, zaradi katerih sta zlati ribici, poimenovani Fede in Magui, končali na sodišču, poroča CNN. »Vsakdo, ki je šel mimo in si akvarij ogledal malce natančneje, je lahko videl, da so razmere za ribi popolnoma neprimerne,« je za CNN povedal Matías Trufero, odvetnik nevladne organizacije Jaulas Vacías (Prazne kletke), zavetišča, ki skrbi za več kot 200 rešenih živali.
Pojasnil je, da se je združenje odločilo vložiti tožbo, saj so ocenili, da razmere, v katerih sta živeli ribici, grobo kršijo argentinski zakon št. 14.346, ki prepoveduje in kaznuje mučenje živali.
S pomočjo strokovnjakov so pripravili trdne pravne argumente in sodišče prepričali, da odredi premestitev ribic na primernejšo lokacijo. Trufero, ki je vodil pravno bitko, je ob tem poudaril, da se osebje restavracije odločitvi sodišča ni upiralo.
Iz tesne vitrine v bivalni luksuz
Carlos José Aga, ki je zlatim ribicam ponudil nov dom, je poudaril, da so bili njuni prejšnji bivalni pogoji katastrofalni. »Imeti dve ribici v stekleni vitrini na ulici je približno tako, kot če bi dva polarna medveda zaprli v kletko sredi savne,« je dejal za CNN.
Fede in Magui so iz tesne, 40-litrske vitrine premestili v ogromen, kar 2500-litrski akvarij v Agovi hiši. Sodišče je uradno razsodilo, da ribici ostaneta v trajni oskrbi novega skrbnika.
Aga opozarja, da so ribe med selitvijo izjemno občutljive, saj zahtevajo natančno vzdrževanje temperature in kakovosti vode: »Ob prihodu v nov akvarij je treba pogoje čim bolj prilagoditi prejšnjim, da preprečimo usoden stres. Zdaj se počutita odlično.« Vendar pa je bila reševalna akcija le prvi korak v širši pravni bitki.
Ribe niso predmeti, temveč čuteča bitja
»Že na začetku postopka smo poleg premestitve rib na varno zahtevali tudi, da ju sodišče uradno razglasi za čuteči bitji,« je za CNN pojasnil odvetnik Trufero.
Cilj aktivistov je bil jasen: doseči, da zakon rib ne obravnava več kot zgolj »stvari«, temveč kot subjekte s pravicami. Takšna razsodba namreč ustvarja pomemben precedens, ki bo olajšal reševanje drugih živali iz neprimernih razmer.
Na vprašanje, ali je zdaj v Argentini nezakonito imeti zlate ribice doma, je Trufero za CNN odgovoril nikalno, a opozoril, da zakon zdaj ostro kaznuje neustrezne razmere, kot so pretesen prostor, pomanjkanje hrane ali neprimerna oskrba.
Podobni primeri
CNN ob tem navaja, da je bila prva zahteva za pravno zaščito pred nezakonitim odvzemom prostosti v imenu živali vložena leta 2005 v Braziliji za šimpanza Suizo, ki pa je žal poginil pred premestitvijo v zavetišče. Od takrat so se po svetu vrstili podobni primeri, še posebej v Argentini. Eden najbolj znanih je primer orangutanke Sandre, ki je dve desetletji preživela v živalskem vrtu v Buenos Airesu. Leta 2014 je sodišče po pritisku aktivistov razsodilo, da njeno ujetništvo in razstavljanje javnosti kršita njene pravice, čeprav je bila fizično dobro oskrbljena. Živalski vrt so kasneje zaprli in preuredili v ekopark, Sandro pa leta 2019 premestili v ugledno zavetišče na Floridi.
Kot piše CNN, primer Fedeja in Magui odpira vrata sistemski zaščiti malih živalskih vrst, ki so pogosto žrtve zanemarjanja v domovih in lokalih. »Subjekt s pravicami lahko sam zase stori bore malo, če ni ljudi, ki bi spregovorili v imenu tistih, ki nimajo svojega glasu,« je zaključil njun novi skrbnik Aga.