Državni zbor je zakon o zaščiti živali sprejel decembra 1999. Od takrat je doživel sedem sprememb in dopolnitev, zadnjo lansko poletje. Petnajstkrat so bila posamezna zakonska določila v presoji na ustavnem sodišču. Zadnjo pobudo za oceno ustavnosti določb zakona o zaščiti živali, ki se nanaša na kastracijo pujskov zaradi obvezne uporabe anestezije in analgezije ter na prehodno obdobje za prepoved baterijske reje kokoši nesnic, je januarja letos na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije vložil državni svet. Ustavni sodniki o tej pobudi še niso odločili.
Minister bi živali ščitil po zdravi pameti
»Zelo se zavzemam za zaščito živali, ki temelji na strokovnosti, zdravi pameti in spoštovanju ljudi, ki vsak dan skrbijo za živali in pridelujejo hrano,« je na nedavnem zaslišanju v državnem zboru kot kandidat za novega kmetijskega ministra poudaril Janez Cigler Kralj. In napovedal vnovični poseg politike v zakon o zaščiti živali, ki sta ga zgolj zadnji dve vladni koaliciji novelirali štirikrat; prejšnja Janševa v letih 2020 in 2021, Golobova pa oktobra 2023 in julija lani. »Pa smo zakon uštimali, sta vid'la,« se je, medtem ko jima je dajal »petko«, pred dvema kužkoma v promocijskem videu ob zadnji noveli zakona pohvalil zdaj že bivši premier Robert Golob. Zdaj bo isti zakon »uštimal« še Janez Cigler Kralj.
»Nobene revolucije ne bomo delali. Tisto, kar res ni razumno in zdravorazumsko, bomo prilagodili tako, da ne bo na slabšem žival in da ne bodo imeli lastniki ali rejci živali ter veterinarji birokratskih in drugih problemov,« je razložil Cigler Kralj. Napovedal je zakonske spremembe tako pri kastraciji pujskov kot tudi v povezavi z rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah.
Čustva nadvladala stroko
»Zakonske rešitve morajo biti uravnotežene, izvedljive, realne ter oblikovane v dialogu s kmeti, imetniki živali, veterinarsko stroko in tudi s civilno družbo. Le tako bomo lahko zagotovili primerno in zdravorazumsko stopnjo zaščite živali,« je še poudaril novi kmetijski minister Janez Cigler Kralj.
Da bo zakon o zaščiti živali znova deležen sprememb, čeprav od zadnjih ni minilo niti leto dni, ne preseneča. Zadnjo novelo so namreč ob asistenci Tine Golob Gaber, soproge bivšega premierja, spisali zaščitniki živali (tudi društvo AETP), ki jih vodijo predvsem čustva. Stroka, zlasti veterinarska, ki bi morala imeti pri tem zakonu glavno besedo, je z redkimi izjemami molčala, zato smo dobili slabe in v določenem delu tudi neizvedljive rešitve. To velja tudi za kastracije do sedem dni starih pujskov, pri katerih je od letos obvezna uporaba lokalne anestezije in analgezije, torej omamljanje in protibolečinska terapija. Veterinarska stroka je v osnutek zakonskih sprememb sprva sicer vnesla le obvezno uporabo analgezije, toda ko je iz kabineta predsednika vlade prišel ukaz, da je potrebna tudi anestezija, se je temu brez besed uklonila.
Pujski cvilijo še veliko dlje kot prej
In kaj se posledično dogaja v praksi? Pujski zaradi uporabe anestezije in analgezije med kastracijo ne cvilijo nič manj kot prej. Nasprotno, to počno še veliko dlje. »Z uvedbo obvezne anestezije se je čas manipulacije s pujski, ki je zanje največji stres, dramatično podaljšal, saj z njimi rokujemo tri- do petkrat dlje kot doslej, in to je za žival slabo,« je za Dnevnik poudaril Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
Dr. Janko Skok, izredni profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je bil eden redkih strokovnjakov, ki so že med uvajanjem takšne zakonske rešitve javno opozarjali, da rezultati tujih študij ne kažejo prepričljivih dokazov, da uporaba anestezije in analgezije bistveno zmanjša stres in bolečino živali. Zdaj, ko ta sprememba v praksi velja, pa Skok opozarja, da je kastracija po novem dolgotrajnejša kot prej in da za pujske ni nič manj stresna, saj so namesto prejšnjih nekaj sekund od matere ločeni približno petnajst minut.
Rejci zdaj sami pikajo
Vprašanje je tudi, kako pogosto oziroma ali sploh inšpekcija izvaja nadzor nad tem, kako po novem potekajo kastracije pujskov. Sploh zato, ker jim lahko rejci, če so opravili usposabljanje na veterinarski fakulteti, sami z injekcijo vbrizgajo lokalne anestetike, kar je sicer delo veterinarjev.
In kakšno spremembo pri kastracijah pujskov snuje novi kmetijski minister? »Izvirni greh je samo v tem, da ste šli brez dialoga s civilnodružbenimi organizacijami v zahtevo po analgeziji in anesteziji. Če gremo v smer, da bo obvezno ali eno ali drugo, bo po moje volk sit in koza cela,« je poslancem prejšnje Golobove koalicije dejal Janez Cigler Kralj.
Kokoši v kletkah tudi po letu 2029?
Društvo AETP je s skrivnim posnetkom z ene od kokošjih farm tik pred zdajci doseglo, da je Golobova vlada v zadnjo novelo zakona o zaščiti živali vnesla tudi prepoved reje kokoši nesnic v obogatenih kletkah, ki bo začela v Sloveniji veljati 1. januarja 2029, v večini drugih držav pa kasneje. Rejci so prepričani, da jim to bistveno poslabšuje pravni in ekonomski položaj, zato zahtevajo vsaj desetletno prehodno obdobje za uveljavitev te prepovedi. Cigler Kralj je povedal, da razmišlja o podaljšanju prehodnega obdobja, na koliko let, pa bo stvar dogovora, je dejal. »Rejcem moramo omogočiti, da se prilagodijo,« je prepričan minister. Hkrati je opozoril, da so največji odjemalci jajc kokoši iz obogatenih kletk javne institucije, kot so bolnišnice in domovi za starejše, »saj so tehnično gledano najbolj čista, pomenijo najmanj tveganja za prenos salmonele in še cenejša so«, je dodal.
Iz društva AETP pa so sporočili, da z zaskrbljenostjo spremljajo napoved ministra Janeza Ciglerja Kralja, da bo med prvimi nalogami ministrstva pregled zakona o zaščiti živali z ukrepi, pisanimi na kožo kmetom. »Zakon o zaščiti živali ni namenjen zaščiti poslovnih interesov rejcev. Namenjen je zaščiti živali pred trpljenjem. Kmetijstvo ima številne zakone, subvencije in ukrepe. Živali imajo en sam zakon. In zdaj bi ministrstvo še tega rado pisalo po meri izkoriščanja, ne zaščite živali,« je opozoril predsednik društva Samo Curk in napovedal: »Če bo ministrstvo zakon spreminjalo na horuk, brez javne razprave in z namenom, da se kokoši še dlje časa pušča v krutih kletkah ali da se ponovno dopusti grozljiva kastracija pujskov na živo, bo AETP skupaj s podporniki uporabil vsa demokratična sredstva, da se že dosežena zaščita živali ohrani.«