Evropski poslanec Raphaël Glucksmann, ki velja danes za najpomembnejšega levosredinskega politika Franciji, se je v nedeljo na enem najbolj gledanih televizijskih dnevnikov po pričakovanju, tudi eksplicitno, razglasil za predsedniškega kandidata na volitvah spomladi 2027. »Vedno sem dejal, da hočem v ta boj skupaj s svojimi prijatelji socialisti,« je dejal 46-letni socialdemokrat, ki je leta 2018 ustanovil svojo stranko Javni prostor. Njegov pomemben adut v boju za predsednika je vsekakor njegova partnerka Léa Salamé, priljubljena in ugledna voditeljica dnevnikov na javni televiziji France2.
Glucksmann se dolgo ni mogel odločiti, ali bo 11. in 18. oktobra nastopil na volitvah za predsedniškega kandidata Socialistične stranke, ki je v večini vprašanj bolj leva od njega. Vendar se je le odločil, da bo sodeloval na teh primarnih volitvah, ker hoče na spomladanskih predsedniških volitvah imeti podporo socialistov, čeprav ni član njihove stranke. Poleg tega upa, da mu bodo zborovanja in televizijska soočanja pred volitvami za socialističnega predsedniškega kandidata omogočila dinamiko, s katero bi lahko postal favorit za drugi krog predsedniških volitev.
Mélenchonov antisemitizem
Sicer mora vsak, ki bo oktobra sodeloval na teh primarnih volitvah zbrati podpise 10 socialističnih poslancev (vseh je 69) in 50 županov. Glucksmann je hotel tudi doseči, da se vsak kandidat za socialističnega predsedniškega kandidata odpove sodelovanju z Nepokorjeno Francijo radikalnega levičarja Jean-Luca Mélenchona. Vendar socialdemokratu pri tem ni uspelo.
Glucksmann je pred nekaj meseci ozmerjal 75-letnega Mélenchona za »Jean-Marie Le Pena«, ker je radikalni levičar z afektirano in popačeno izgovorjavo njegovega priimka namignil na njegovo judovsko poreklo. Pokojni oče sedanje 58-letne voditeljice skrajne desnice Marine Le Pen je bil znan po svojih antisemitiskih izpadih. Mélenchon pa z občasnimi antisemitskimi izpadi poskuša pridobiti čim več glasov med prebivalci revnih predmestij, ki so večinoma arabskega rodu, zaradi česar ne marajo Judov. Spomniti velja, da je Mélenchon s svojo karizmo na predsedniških volitvah leta 2017 in 2022 v prvem krogu pridobil kar petino glasov in obakrat za malo zgrešil drugi krog, v katerega sta se obakrat uvrstila Le Penova in Emmanuel Macron.
Za Glucksmanna pa bi bil lahko glavni tekmec na levi sredini 72-letni François Hollande, predsednik Francije v letih 2012-2017, za katerega se tudi zaradi objave knjige, s katero zdaj zbuja veliko pozornosti, zdi, da se bo po 10 letih poskušal vrniti v Elizejsko palačo.
Le Penova je daleč spredaj
Sicer bi po zadnjih anketah agencije Elabe Le Penova dobila 35 odstotkov glasov, 15 odstotka bi dobil 55-letni zmerni desničar Edouard Philippe, ki je bil prvi Macronov premier, prav tako 15 odstotkov Mélenchon, 11 odstotkov Glucksmann, 9 odstotkov 65-letni izraziti desničar Bruno Retailleau, ki je bil več let notranji minister, 7 odstotkov 37-letni desnosredinski politik Gabriel Attal, ki je bil krajši čas Macronov premier, in tako naprej. Če bi Hollande premagal Glucksmann v boju za socialistično nominacijo, bi dobil 9 odstotkov glasov. Macronu pa ustava ne dovoli, da bi še tretjič postal predsednik.