Marine Le Pen, 57-letna voditeljica skrajno desne stranke Nacionalni zbor, se je na omenjeno sodišče pritožila zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. To jo je marca lani spoznalo za sokrivo oškodovanja evropskih sredstev, ker so v letih 2004–2016 z njimi plačevali ljudi v svoji stranki namesto pomočnikov v evropskem parlamentu. Obsojena je bila na štiri leta zapora in dobila petletno prepoved kandidiranja na politične funkcije. To ji je torej zaprlo vrata sodelovanja na volitvah prihodnje leto. Tako politika kot velik del splošne francoske javnosti bosta zato v torek pogledovala proti sodišču in njegovi odločitvi.
Marine Le Pen se želi četrtič zapored potegovati za predsednico države in tokrat ji kaže najbolje doslej, seveda če sodišče umakne prepoved kandidiranja ali časovno skrajša njeno veljavo. Leta 2012 ni prišla v drugi krog, leta 2017 je prišla v drugi krog in gladko izgubila, leta 2022 je bila resna tekmica predsedniku Emmanuelu Macronu, ki zdaj ne sme več kandidirati, pa tudi sicer je zelo nepriljubljen.
Z zapestnico ne bo kandidirala
Le Penova postavlja še en pogoj. Čeprav je bila obsojena na štiri leta zapora, ji tja ne bo treba. Sodišče je odločilo, da dobi dve leti pogojne kazni, če dve leti ne stori novega kaznivega dejanja. Vendar pa bo morala ta čas nositi elektronsko zapestnico, ki bo spremljala njeno gibanje. Le Penova je rekla, da ne bo kandidirala na predsedniških volitvah, če prizivno sodišče ne odpravi te odločitve. »Če bom smela kandidirati, a dejansko ne bom imela možnosti proste kampanje, potem morate razumeti, da to ne bi bilo mogoče. Ne morem biti odvisna od sodnika, da mi odobri, da grem na predvolilni shod ali da obiščem tržnico.«
Do obsodbe marca lani so ji ankete redno kazale več kot tretjinsko podporo na predsedniških volitvah. Vrtela se je okoli 35 odstotkov in bila najvišja od vseh takrat še potencialnih kandidatov. Najbližje je bil nekdanji premier, zdaj pa župan Edouard Philippe s 25 odstotki podpore. V morebitnem drugem krogu sta bila praktično izenačena.
Vzgajali so ga za premierja
Tudi če Le Penova ne bo kandidirala, pa ima njen Nacionalni zbor, ki ga vodi zadnjih petnajst let, zelo močne karte. Pridno je vzgajala naslednika, 31-letnega Jordana Bardello, ki je po njeni obsodbi prevzel neformalno vlogo potencialnega predsedniškega kandidata in od marca lani v anketah uživa praktično enako podporo kot prej Le Penova oziroma v zadnjem času še nekoliko višjo. Philippu je medtem padla pod dvajset odstotkov. Ankete tudi kažejo, da bi Bardella lažje zmagal v drugem krogu.
A to je seveda samo tolažba in ne scenarij, ki bi si ga Le Penova želela. Bardella je bil v primeru njene zmage in potem zmage Nacionalnega zbora na parlamentarnih volitvah predviden za premierja in uradno je še vedno tako, vsaj do torka. Premierski položaj je v Franciji šibkejši od predsedniškega. Če pa Bardella stopi v škornje predsedniškega kandidata, bo to razočaranje zanjo in za številne njene podpornike v stranki, ki z njo že dolga leta čakajo na dokončni politični preboj. Če ji ga sodišče dokončno onemogoči, bo leto 2032 zanjo zelo daleč.
