Da dva tedna intenzivnih pogajanj nista prinesla dogovora o skupni zaključni politični odločitvi, po besedah slovenskih pogajalcev predstavlja razočaranje. Ta bi po njuni oceni morala jasno pokazati, v katero smer moramo nadaljevati podnebno ukrepanje in kako bomo uresničevali že sprejete zaveze, hkrati pa bi morala izpostaviti zavezanost znanstvenim spoznanjem kot podlagi za oblikovanje podnebnih politik. "Težko sprejmemo, da v zaključni dokument ni bilo mogoče vključiti niti poziva k izvajanju že dogovorjenih zavez glede energetskega prehoda, predvsem prehoda od fosilnih goriv, o katerem so se države dogovorile že na podnebni konferenci v Dubaju (COP 28).
Namesto da bi nadgrajevali doseženo, tako tvegamo, da bomo delali korake nazaj," sta Ana Klemen in Luka Vombek izpostavila v izjavi za medije. Po njunih opozorilih to ni najboljši signal za nadaljnje delo v okviru mednarodnega podnebnega procesa. "Vendar je bilo bolje ostati brez dogovora kot sprejeti slab dogovor, ki bi oslabil že sprejete zaveze in dosedanje rezultate," sta poudarila. Glede procesa pogajanj v zadnjih dneh sta dejala, da je bila skoraj vsa politična pozornost usmerjena v iskanje kompromisa o zaključni odločitvi. "Posledično je ostalo manj časa in pozornosti za druge vsebinske teme na dnevnem redu.
To je verjetno vplivalo tudi na skromnejši napredek na nekaterih področjih," sta ocenila. Kljub končnemu razpletu pa COP 31 po njunih pojasnilih ni bil brez konkretnih rezultatov. Kot sta izpostavila, je bil dosežen dogovor o mehanizmu za pravičen prehod, ki bo državam omogočil dostop do tehnične pomoči, podpore pri krepitvi zmogljivosti in izmenjave znanja. Napredek pa je bil po njunih besedah dosežen tudi na področju podnebnega financiranja, "predvsem pri izboljšanju dostopa do sredstev in zagotavljanju podpore državam v razvoju, zlasti najbolj ranljivim". "Gre za majhne, a nujne korake.
Ti kažejo, da mednarodni podnebni proces v okviru okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja kljub omejitvam in različnim stališčem držav še vedno omogoča doseganje konkretnih dogovorov, čeprav je napredek pogosto omejen. To ostaja ključno za nadaljnje sodelovanje držav in ohranjanje zaupanja v multilateralizem," sta sklenila.