Po 14 dneh pogajanj več kot 190 držav se je v Turčiji neuspešno končala 31. konferenca ZN o podnebnih spremembah (COP 31). V nedeljo popoldne je turško predsedstvo sporočilo, da »kompromisno« besedilo, ki sta ga predlagali Turčija in Avstralija, predsedujoči na COP 31, ni bilo sprejeto. »Očitno je, da več delegacij v tej dvorani nasprotuje tekstu. Ugotavljamo, da glede tega dokumenta ni soglasja. Zato odločitve konference niso bile sprejete,« je ob zaključku dejal predsednik konference Murat Kurum, turški minister za okolje in predsednik COP 31.

Besedilu so prav zaradi tega, ker v njem niso bila omenjena fosilna goriva, nasprotovali Evropska unija, Velika Britanija, Marshallovi otoki, Norveška, Panama, Vanuatu in Belize. »Ne odobravamo končnega dokumenta, ker ne omenja fosilnih goriv, ki so glavni povzročitelji podnebnih sprememb,« je v imenu EU izjavil Darragh O'Brien, minister za podnebje na Irskem, državi, ki predseduje Svetu EU. Kurum je še v nedeljo zjutraj izvajal pritisk na evropske, pacifiške in latinskoameriške države, ki so nasprotovale predlogu končnega besedila: »Če besedilo ne bo sprejeto, bodo morale države, ki so COP 31 spravile v slepo ulico, razmisliti o svojih stališčih.«

Zelo sem razočaran, da se je COP 31 končala brez soglasja o splošnem izidu. Delim globoko razočaranje vseh tistih, ki so pričakovali, da se bodo vlade izkazale v trenutku, ko to zahteva podnebna kriza.

Antonio Guterres
generalni sekretar ZN

Podnebni vrh v turškem mestu Antalya je drugi od 31 vrhov, ki so se končali brez dogovora. Neuspešen je bil že COP 6 v Haagu leta 2000, ko so ZDA ob ostrem nasprotovanju Evrope zahtevale, da se jim kot zmanjšanje izpustov priznavajo gozdovi in kmetijska zemljišča, ki absorbirajo ogljikov dioksid.

Majhna pričakovanja

Od COP 31 že tako ni nihče veliko pričakoval, saj se svet sooča z energetsko krizo. Poleg tega se podnebne konference niso udeležile ZDA, ki so za Kitajsko drugi največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov. Vsekakor so bili zdaj predlagani sklepi brez omenjanja fosilnih goriv povsem nesprejemljivi za velik del držav, ki jih na primer na Pacifiku skrbi dvigovanje morske gladine, v Evropi pa vse hujše poletne vročine s sušami in gozdnimi požari ter poplavami. Sicer omenjeni osnutek teksta priznava, da se bo povprečna temperatura glede na 19. stoletje zvišala za 1,5 stopinje Celzija že v prihodnjih letih, torej ne šele leta 2100, kar je bil cilj pariške konference leta 2015 (COP 21).

Nesprejemljivo besedilo

Predlog končnega teksta, ki so ga podpirale zlasti izvoznice nafte s Savdsko Arabijo na čelu, ni vseboval jasnega poziva, naj države postopno odpravijo uporabo premoga, nafte in plina, ki so glavni vzrok podnebnih sprememb. V prvem osnutku je še besedilo iz Dubaja (COP 28), ki države poziva k pospešeni »odpravi fosilnih goriv«. A zatem so to izbrisali. Zadnji osnutek se sicer sklicuje na dubajski dogovor, a ne omenja fosilnih goriv. Namesto tega govori le o »prehodu k nizkim emisijam toplogrednih plinov«. Turški minister Kurum je takšen pristop upravičeval s trditvijo, da v sklepnem dokumentu COP 31 ni treba ponavljati že sprejetih zavez iz Dubaja.

Predlog končnega besedila, ki so ga podpirale zlasti izvoznice nafte s Savdsko Arabijo na čelu, ni vseboval jasnega poziva, naj države postopno odpravijo uporabo premoga, nafte in plina, ki so glavni vzrok podnebnih sprememb.

Francoska ministrica za ekološko tranzicijo Monique Barbut pa meni, da je predlog ravno zato, ker v njem ni bilo izrecne omembe fosilnih goriv, pomenil »nesprejemljivo nazadovanje«. Predstavnik Greenpeacea Jasper Inventor, ki je doma s Filipinov, pa je dejal: »Če bo to besedilo sprejeto, bo to prva podnebna konferenca ZN, na kateri bomo pri reševanju podnebja nazadovali. Vse prejšnje podnebne konference so prinesle vsaj majhen napredek.«

Trda stališča Turčije in Avstralije

Namesto jasnega poziva k zmanjšanju uporabe fosilnih goriv predlagano končno besedilo vsebuje turško zahtevo, da se v svetu do leta 2035 poveča delež elektrike v porabi energije s sedanjih 21 na 35 odstotkov. Pri tem pa na primer ni določeno, da te elektrike ne smejo proizvesti termoelektrarne iz premoga.

Poleg tega je v predlaganih sklepih, pri pisanju katerih je sodelovala tudi Avstralija, še zahteva po pospešitvi uporabe tehnologij, ki omogočajo zajemanje, uporabo in shranjevanje ogljika, kar propagirajo naftne multinacionalke. Vendar okoljevarstveniki dokazujejo, da tudi če bi močno povečali uporabo takšnih strojev, bi bilo mogoče iz ozračja odstraniti le zanemarljivo majhen delež ogljikovega dioksida. Skratka, na tak način v resnici ne bi bilo mogoče ustaviti segrevanja ozračja. Stališče Canberre in Ankare ni presenetljivo, saj je Avstralija ena največjih izvoznic premoga na svetu, Turčija pa v Evropi proizvede največ elektrike iz premoga, in sicer tretjino (v Sloveniji sedmino). V Antalyi so potekale ostre razprave, tudi o financiranju revnih držav, h kateremu so se v boju proti posledicam podnebnih sprememb zavezale bogate države, ki so odgovorne za veliko večino emisij. Evropske države so že pred začetkom COP 31 napovedale, da finančne pomoči revnim državam nimajo namena povečati.

Priporočamo