Sporazum CETA odpravlja večino dajatev, davkov in drugih pristojbin za uvoz blaga, s katerim trgujeta EU in Kanada. Državi se s sporazumom tudi strinjata, da blaga, ki ga medsebojno uvažata, ne bosta obravnavali manj ugodno od blaga, ki je proizvedeno doma. Trgovinska menjava med stranema je lani znašala 130,2 milijarde evrov, pri čemer je EU drugi največji trgovinski partner Kanade, Kanada pa dvanajsti največji Evropske unije.
Glasni francoski kmetje
V nekaterih državah članicah EU so določene skupine proti sporazumu CETA nastopile izredno ostro. Denimo kmetje v Franciji, ki trdijo, da odpira vrata nelojalni konkurenci zaradi drugačnih kanadskih standardov. Podobne pomisleke imajo denimo na Poljskem in Italiji. V Belgiji so Valonijci zahtevali strožjo zaščito standardov na področjih dela, okolja in potrošnikov.
Države, kjer CETA še ni ratificirana, so Belgija, Bolgarija, Ciper, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija in Poljska.
Kanada in EU sta se sicer v zadnjem obdobju izrazito politično zbližali, sploh odkar uradna Ottawa išče odmik od Združenih držav zaradi kritik ter carinskih in drugih ukrepov vlade predsednika Donalda Trumpa. Kanadski premier Mark Carney je bil letos denimo častni gost na govoru predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v evropskem parlamentu, kjer je dejala, da naj Kanada postane prva pridružena članica EU. Kaj bi to pomenilo, ni čisto jasno, saj takšnega statusa zdaj ni. Se je pa za tesnejše povezovanje zavzel tudi Carney.
Odpiranje trgov ali trojanski konj?
Državni zbor je zakon o ratifikaciji CETA sprejel s 66 glasovi za in tremi proti. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport Leo Korošec je pred glasovanjem dejal, da »ratifikacija ne pomeni zgolj političnega sporočila, ampak je pomembno, kaj sporazum pomeni za slovensko gospodarstvo, izvoznike in tudi potrošnike … CETA prinaša boljši dostop do kanadskega trga blaga, storitev, naložb in javnih naročil, daje večjo predvidljivost in stabilnost poslovnega okolja, pomeni podporo na pravilih temelječemu trgovinskemu sistemu in, kar je ključno, ohranja vse evropske standarde glede življenja.«
Proti sporazumu so se izrekli v Levici. Poslanka Nataša Sukič je dejala, da »CETA v resnici ni sporazum o svobodni trgovini, ampak je trojanski konj brezobzirnega korporativnega kapitalizma, ki podreja vse javno profitu … odpiranje trgov javnih naročil tujim korporacijam ni nič drugega kot široko odprta vrata za tiho prikrito privatizacijo naših javnih storitev od zdravstva do oskrbe z vodo«.
