Približno 6,6 milijona volivcev v Bolgariji se bo danes podalo na volišča ob nadaljevanju politične krize, ki v najrevnejši članici EU vztraja od leta 2020.
Takrat so izbruhnili protesti proti korupciji, v veliki meri usmerjeni proti takratnemu premierju Bojku Borisovu ter zavezništvu njegove konservativne stranke GERB in desnosredinskih Združenih demokratičnih sil (SDS). Po njegovem slovesu leta 2021 se je na čelu vlade zvrstilo šest premierjev, tudi začasnih, medtem ko se je politična kriza poglabljala, prav tako se nadaljujejo obtožbe o korupciji.
Nezavidljivi položaj želi prekiniti Rumen Radev, ki je januarja kot prvi bolgarski predsednik po letu 1990 predčasno odstopil in končal svoj drugi petletni mandat. Marca je nato ustanovil levosredinsko koalicijo treh strank Progresivna Bolgarija (PB) in se na njenem čelu podal na volitve.
Mnogi v njem vidijo človeka, ki bi lahko prinesel nov začetek po letih nestabilnosti, ki je nista umirila niti prevzem evra in vstop v schengen, zlasti mlajši volivci pa mu očitajo proruska stališča in menijo, da kot del stare politične elite ne bo omogočil resničnih sprememb.
Ankete njegovi koaliciji PB napovedujejo približno 31 odstotkov glasov, kljub prtljagi iz preteklosti sledi lista GERB-SDS s približno 20-odstotno podporo.
V 240-članski parlament v Sofiji bodo po pričakovanjih vstopile še najmanj tri stranke, blizu štiriodstotnega praga je še nekaj manjših strank. Volišča se bodo odprla ob 7. uri in zaprla ob 20. uri po lokalnem času.
