V Budimpešti se v petek obeta obisk predstavnikov evropske komisije, ki bodo z naslednjim premierjem Madžarske, na volitvah zmagovitim Petrom Magyarjem, govorili o reformah, ki jih mora država sprejeti, da bi lahko odmrznila del evropskih sredstev. Evropska komisija je zaradi trajne razgradnje vladavine prava na Madžarskem zadržala različna evropska sredstva zanjo, dokler se razmere ne bi izboljšale.
Na bruseljskem ledu kar 35 milijard
S prihodom Magyarja na oblast se v Bruslju nadejajo bistvenih sprememb na Madžarskem, saj je vodja stranke Tisza napovedal vrnitev v Evropo in ponovno vzpostavljanje demokracije ter razgradnjo Orbanovega režima. Na evropski strani ima Magyar podobno zaslombo, kot jo je imel po zmagi nad populistično desničarsko stranko Zakon in pravičnost zdajšnji poljski premier Donald Tusk. Po prvih telefonskih pogovorih Magyarja s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen je Bruselj naredil korak proti prihodnjemu madžarskemu premierju in je pogovore o sprostitvi zamrznjenih sredstev z njim napovedal še preden bo sploh uradno dobil mandat za sestavo vlade in ga bo parlament potrdil za premirja. Zaradi dobljene dvotretjinske večine, največje tovrstne v državah EU, dvoma v njegovo izvolitev ne more biti.
Kar 35 milijard evrov sredstev za Madžarsko je zadržanih, potem ko se je Orbanov krog s prirejenimi razpisi in preplačilom projektov mastil na evropskih proračunskih sredstvih. Polovica zadržanih evropskih sredstev (18 milijard evrov) bi uradna Budimpešta dobila iz proračuna EU. Gre za sredstva iz kohezijskih skladov in denar za okrevanje po pandemiji koronavirusa. Sredstva so bila zadržana zaradi bojazni napačne smeri države glede pravne države, povečalo se je tveganje korupcije in ogrožena je bila neodvisnost sodstva. Poleg tega so zamrznili za 17 milijard evrov poceni obrambnih posojil Madžarski.
Pod časovnim pritiskom
Sedaj se bodočemu predsedniku vlade, ki bo za mandatarja potrjen v začetku maja, vlada pa naj bi bila izvoljena do sredine meseca, mudi. Konec avgusta se namreč izteka rok, do katerega mora država izpolniti zaveze EU, da ne bi izgubila deset milijard evrov sredstev po pandemiji. Gre za skupno 27 pogojev – tako imenovanih mejnikov, ki jih je Svet EU Madžarski za sprostitev sredstev določil konec decembra 2022.
»Obstaja močna politična volja Magyarja, da sprejme potrebne reforme. Vračanje denarja v domovino, kot se je izrazil med volilno kampanjo, je njegov cilj,« poudarja Istvan Hegedus, vodja nevladne organizacija Madžarska evropska družba. Magyar očitno namerava svoje obljube izpolniti. Po volitvah je izpostavil štiri ključna področja, kjer bi lahko njegova vlada hitro ukrepala, da bi se izognila izgubi evropskega denarja. Gre za ukrepe proti korupciji, kot so pridružitev evropskemu tožilstvu, ponovna vzpostavitev in okrepitev neodvisnosti sodstva in preiskovalnih organov ter ponovna vzpostavitev svobode medijev in akademskih krogov.
»Niti enega pogoja ni, ki ga ne bi mogli izpolniti do avgusta. Ne bodo pa reforme smele biti zgolj kozmetični popravki. Evropska komisija in vlada imata skupne cilje. Med njima ni napetosti glede stvari, ki jih je potrebno postoriti,« razliko s časom Fideszove vlade razlaga Hegedus.
Ne začenja od začetka
Magyarjeva vlada se uresničevanja 27 mejnikov za sprostitev evropskih sredstev ne bo lotevala s točke nič. Nekaj je postorila že Orbanova vlada. Kot so v skupnem poročilu minulega novembra ugotavljale nevladne organizacije Helsinški monitor, Amnesty International, K-Monitor in Transparency International, eden od mejnikov ni bil dosežen, 9 je bilo doseženih le delno, v celoti pa jih je bilo doseženih 17. Takrat so ugotavljali, da ostajajo nerešena številna vprašanja glede boja proti korupciji, konkurence v javnih naročilih, neodvisnosti sodstva, kakovosti in preglednosti odločanja, akademske svobode...»Te pomanjkljivosti še poslabšujejo novi ukrepi, ki bodisi pospešujejo, namesto da bi odpravili že ugotovljene kršitve pravne države ali temeljnih pravic, ali pa vodijo k novim, sistemskim kršitvam,« so zapisali pred pol leta.
V Uniji računajo, da se bo spremenila tudi madžarska politika do Ukrajine. Da bo do tega prišlo, je Magyar že nakazal, ko je rekel, da madžarske blokade 90 milijardnega posojila EU Ukrajini za nakup orožja in financiranje državne uprave sploh ne bi smelo biti. Pričakuje se, da bo zelena luč posojilu ena prvih potez Magyarjeve vlade.
