Otoški politiki bodo zelo verjetno, če tega že ne počnejo, zaradi afere Mandelson, ki še vedno maje stolček laburističnega premierja Keira Starmerja, v prihodnje z veliko več premisleka pošiljali službena telefonska sporočila in elektronska pisma. Posebno tisti, ki so v njih poveličevali vplivnega laburističnega politika Petra Mandelsona. Med njimi je bil tudi premier Keir Starmer, ki je v enem od sporočil Mandelsonu ves navdušen napisal, da bo »briljanten v novi vlogi« (britanskega veleposlanika v ZDA po drugem ustoličenju Donalda Trumpa). Ni presenetljivo, da se je vlada dolgo branila objave drugega dela arhiva o okoliščinah imenovanja Mandelsona, te nerazumljive odločitve, saj je že prvi, veliko krajši arhiv skoraj odnesel Starmerja z Downing Streeta 10. V zadregi so tudi vsi tisti, ki so v tej izmenjavi telefonskih sporočil in elektronskih pisem odkrito kritizirali šefa – premierja. Med njimi so tudi ministri.
Manjkajoči in cenzurirani deli
Prvi arhiv je vseboval samo 147 strani, drugi jih dobrih 1000. Potem ko je vlada končno odobrila objavo drugega, je poskusila pozornost s kritike Mandelsonovega imenovanja, premierjeve javno priznane orjaške napake, preusmeriti v svojo domnevno izjemno transparentnost. Niso pa v tem arhivu vsi dokumenti. Del jih ni, ker je to zahtevala policija, ki nadaljuje preiskavo o obtožbah, da je Mandelson zlorabljal položaj za izdajanje zaupnih vladnih informacij prijateljem in osebnim poslovnim partnerjem. Med njimi je bil pokojni razvpiti ameriški pedofil Jeffrey Epstein. Del dokumentov je cenzuriran zaradi državne varnosti in mednarodnih odnosov. Počrnili naj bi zlasti kritike ministrov na račun Trumpa.
Prilizovanje Trumpu in kritika Starmerja ter kabineta
Že prvi nov dokument, ki odmeva, prinaša veliko zadrego Mandelsonu in ministrom, ki so si dopisovali o tem, da bi Trumpu za darilo prinesel kopijo znamenite vladne rdeče škatle, na kateri bi z zlatimi črkami pisalo predsednik ZDA. Trumpu se bo zmešalo od navdušenja, je ocenil nekdanji šef Starmerjevega osebja Morgan McSweeney, ki naj bi najbolj navijal za Mandelsonovo imenovanje. O njegovem vtikanju v domačo politiko veliko pove dopisovanje z državnim sekretarjem za pokojnine, v katerem kritizirata delo vlade, v kateri sta oba sedela. V novem arhivu je tudi z roko napisano Mandelsonovo sporočilo tedanjemu zunanjemu ministru Davidu Lammyju: »Poskrbel bom za to, da ne boste nikoli obžalovali, če me boste imenovali.« Že kot veleposlanik v ZDA je enemu od državnih sekretarjev napisal: »Keiru in celemu kabinetu manjka odločnosti. Ta se začne na vrhu, potrebni so ljudje, ki lahko izpeljejo zadeve.«
Zdi se, da v Mandelsonovih sporočilih izstopa ravno kritika Starmerja. »Downing Street 10 potrebuje poživitev, namen in samozavest. Ljudje okrog Starmerja ne vedo, kaj misli ali kaj hoče. Dejstvo je, da večina misli, da sam Keir ne ve, kaj hoče! Prevladuje odnos 'pustimo Keiru biti Keir',« je zapisal Mandelson.
Premierju Starmerju so v ponedeljek očitali, da se skriva, ker je Downing Street 10 sporočil, da na dan objave ne bo komentiral novih arhivov. Sprva v njih niso našli »pištole, iz katere bi se kadilo«, torej kaj potencialno politično usodnega za Starmerja. Ta je Mandelsona imenoval kljub opozorilom, da je to tvegano zaradi njegovega prijateljevanja z Epsteinom, preteklih odstavitev z ministrskega položaja in stalnega navijanja za tesnejše odnose s Kitajsko, kjer je imel veliko poslovnih navez.
