Na nedeljskih kosovskih parlamentarnih volitvah, že tretjih v zadnjih 18 mesecih, je prvo mesto obdržala levosredinska stranka Samoodločba aktualnega premierja Albina Kurtija, ki pa ne more biti zadovoljen, čeprav govori o zmagi. Dobila je 43 odstotkov glasov in bo najbrž imela manj kot 50 od 120 poslancev. S tem je dobila osem odstotnih točk podpore manj kot na zadnjih decembrskih volitvah in bo imela sedem poslancev manj.
Okoli 21 odstotkov glasov in najbrž 23 poslancev je dobila konservativna Demokratična stranka nekdanjega premierja Hashima Thaçhija, tudi predsednika države, preden je leta 2020 odstopil in se odpravil v Haag, ker je bil obtožen vojnih zločinov. Tretja je desnosredinska Demokratična zveza pokojnega Ibrahima Rugove, »kosovskega Gandija«: dobila je 18 odstotkov glasov in 20 poslancev. Na četrto mesto se je s 7 odstotki uvrstilo desno Zavezništvo za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja, ki je bil tako kot Thaçi premier in na čelu odporniškega gibanja konec 90. let.
Praznična napaka v strategiji
Kurtiju se politični račun tokrat očitno ni izšel. Po decembrskih volitvah bi lahko brez težav sestavil vlado z opiranjem na manjšine, ki ji pripada dvajset poslanskih sedežev, od teh sicer deset srbski. Do novih predčasnih volitev je potem prišlo zato, ker skupščini ni uspelo izvoliti novega predsednika oziroma predsednice države. Dejansko je te volitve izsilil Kurti z vztrajanjem pri svojem kandidatu in očitno v pričakovanju, da bo na novih volitvah dobil še več poslancev kot decembra. Toda na dan prejšnjih volitev 28. decembra so bile povsod po Evropi počitnice in domov so prišli kosovski Albanci iz zahodne Evrope, ki večinoma podpirajo Kurtija. V nedeljo pa jih ni bilo. Tako je bila v nedeljo volilna udeležba komaj 37-odstotna, 28. decembra pa 48-odstotna.
Če bi Kurti podprl vnovično kandidaturo predsednice države Vjose Osmani, svoje zdaj že nekdanje politične zaveznice, bi lahko dobila dvotretjinsko večino. A v začetku leta sta se sprla, ko je Osmanijeva obtožila Kurtija, da se oddaljuje od zahodne Evrope in ZDA. Z njim so v zahodnih državah v resnici nezadovoljni zaradi enostranskih potez proti srbski manjšini, kot je bilo vsiljevanje kosovskih registrskih tablic za avtomobile. Kosovo tudi ni dobilo obljubljenih sredstev iz programa EU za gospodarsko rast zahodnega Balkana, ker Kurti noče omogočiti srbski manjšini avtonomije (skupnosti srbskih občin), kot to določa bruseljski sporazum.
Brez težavnega kompromisa ne bo vlade
Kurti, ki sicer poskuša kot levičar skrbeti tudi za revne državljane Kosova, zdaj pravi: »V prihodnjih tednih se bomo pogovarjali in sodelovali z vsemi strankami, saj sta pred vsem in nad vsem javni interes in suverena republika.« Na vsak način bo zdaj, če bo hotel ostati na oblasti in omogočiti izvolitev predsednika države, moral pritegniti k sebi del dosedanje opozicije. A niso mu naklonjene ne tri opozicijske albanske stranke ne Srbska lista, ki je, kot sama trdi, dobila vseh 10 srbskih mandatov in ki je blizu predsedniku Srbije Aleksandru Vučiću. Sicer bi vse te štiri opozicijske stranke skupaj z nekaj poslanci manjšin lahko sestavile vlado, a ne bi imele dvotretjinske večine za izvolitev predsednika države.
