Na volilni dan je med Kosovci zaznati vedno več nezadovoljstva. "Dovolj je. Pričakujem, da bodo stranke končno prišle k pameti in delale za Kosovo, namesto da zapravljajo čas z bojem za oblast na vedno novih volitvah," je po obisku volišča v Prištini povedal upokojeni učitelj. "Ne vem, ali bom volila, saj bodo volitve spet prinesle enak rezultat," je na prištinski ulici dejala računalniška programerka.

Tudi strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi nezmožnosti zakonodajalcev, da bi presegli politične razlike, nove volitve najverjetneje ne bodo ničesar rešile. "Kriza se bo nadaljevala," je povedal politološki in ekonomski raziskovalec Ardi Uka. Univerzitetni profesor Safet Gërxhaliu pa meni, da je težava postala "sistemska" in da je Kosovo trenutno v največji krizi od odcepitve od Srbije leta 2008. "Institucije so na robu propada," pravi.

Tokratne predčasne volitve so razpisali, ker poslancem kosovskega parlamenta po izteku mandata predsednice države Vjose Osmani v ustavnem roku ni uspelo izvoliti novega predsednika.

Politična in institucionalna kriza na Kosovu se je začela februarja lani, ko so kljub prepričljivi zmagi Samoopredelitve sledili številni neuspešni poskusi konstituiranja parlamenta in oblikovanja vlade.

Za favorita velja stranka Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala tudi na rednih volitvah februarja lani in decembrskih predčasnih volitvah. Ključni akterji poleg Kurtijeve stranke so še največja opozicijska stranka Demokratska stranka Kosova (PDK), Demokratska zveza Kosova (LDK), Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) in Srbska lista kot glavna predstavnica srbske skupnosti.

Glasovanje poteka v 38 občinah in na 30 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Kosova v tujini. Skupno število registriranih volilcev je 2.092.174, kar je skoraj 16.000 več kot decembra lani.

Priporočamo