Pakistanski general Asim Munir se danes mudi na pogovorih pri iranskem političnem vodstvu v Teheranu. Še prejšnji teden se je Munir pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom po telefonu. Prav zaradi posredniške vloge Pakistana se domneva, da Munir v Teheran prinaša še kakšno sporočilo ZDA. To je sicer že njegov tretji obisk v Iranu. Pakistanske oblasti niso pojasnile, s kakšnim namenom prihaja v Teheran. Na iranskem zunanjem ministrstvu pravijo, da bo ta obisk nadgradil prizadevanja Pakistana za krepitev miru in varnosti v regiji.
Diplomacija se bo nadaljevala še v torek, ko v Teheranu pričakujejo omanskega zunanjega ministra Badra bin Hamada Al Busaidija. Z Omanom tečejo pogovori o dvostranskem upravljanju Hormuške ožine in prav o tem vprašanju naj bi se jutri nadaljevale konzultacije obeh strani. Kot so še pojasnili na iranskem zunanjem ministrstvu, Busaidijev obisk ni povezan z obiskom Munirja.
Iran je začel svojo tradicionalno strategijo potrpežljivosti združevati z večjim tveganjem v zunanji politiki, je danes dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Esmail Baghaei. »Že dolgo smo šahisti. V zadnjih letih smo postali tudi igralci pokra, že nekaj časa pa igramo kombinacijo obeh,« je povedal Baghaei.
Peking vse poziva k racionalnosti
Danes zvečer po srednjeevropskem času bo sicer ameriški finančni minister Scott Bessent razkril dodatne sankcije, s katerimi nameravajo iransko gospodarstvo spraviti na tla in državo prepričati, da sprejme kompromis glede konca vojne. Pred razglasitvijo novih sankcij je vrednost iranskega riala padla na nove rekordne vrednosti.
Ker se vse bolj omenja, da bi ZDA lahko uvedle tudi sekundarne sankcije proti trgovskim partnerjem Irana, bi to prizadelo tudi Kitajsko, ki je eden večjih odjemalcev iranske nafte. Kitajsko zunanje ministrstvo namerava pozorno spremljati razvoj dogodkov in storiti vse potrebno za zaščito svojih pravic. Tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Lin Jian je na ponedeljkovi dnevni tiskovni konferenci prav tako pozval vse strani, naj ravnajo racionalno in z zadržanostjo, ter opozoril, da sankcije in taktike pritiska ne prispevajo k reševanju problemov.
