Savdska Arabija je po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na več neimenovanih virov, znova zagnala naftovod vzhod–zahod, ki povezuje največja naftna polja na obali Perzijskega zaliva in pristanišče Janbu na obali Rdečega morja.
Napadi z brezpilotnimi letalniki so Savdsko Arabijo 13. septembra prisilili v zaprtje naftovoda vzhod–zahod, kar je ustavilo nakladanje surove nafte v pristanišču Janbu.
Začasni obvoz za ponovno odprtje naftovoda
Kot je poročal Bloomberg, je savdsko državno naftno podjetje Saudi Aramco včeraj več azijskih rafinerij obvestilo, da bodo lahko kmalu prevzele nafto v pristanišču Janbu. Obvestila naj bi bila neuradna, časovnice pa še niso natančno določene.
Izvoz nafte iz Janbuja je bil skoraj popolnoma ustavljen, potem ko je bil cevovod vzhod–zahod, ki je v pristanišče prenašal približno štiri milijone sodov nafte na dan, 10. septembra poškodovan v napadu z brezpilotnimi letalniki. Ti so uničili ali poškodovali dve od 11 črpalnih postaj ob več kot 1200 kilometrov dolgem naftovodu, ki prečka Savdsko Arabijo.
Satelitski posnetki podjetja Vantor, ki prikazujejo najbolj poškodovano črpalno postajo, kažejo, da Saudi Aramco sedaj okoli kompleksa postavlja začasni obvodni naftovod, ki bo omogočal pretok nafte, medtem ko na črpalkah potekajo popravila.
Naftovod, ki je ključen za Riad in kupce njegove nafte
Naftovod vzhod–zahod je bil dolga desetletja malo v uporabi in je deloval bolj kot zavarovalna polica Savdske Arabije za primer zaprtja Hormuške ožine. Gradnja naftovoda se je Riadu obrestovala letos po izraelsko-ameriških napadih na Iran. Slednji je namreč z napadi na tankerje in pomorskimi minami ustavil ladijski promet, ki je čez Hormuško ožino vsak dan prepeljal povprečno 20 milijonov sodov nafte. Približno polovica te nafte je prišla iz Savdske Arabije, tako da naftovod omogoča le delno nadomestitev ladijskega prevoza skozi Hormuško ožino.
Izpad naftovoda vzhod–zahod je dobavo nafte na svetovni trg zmanjšal za okoli štiri odstotke, kar je povzročilo dvig cen ne le nafte, ampak tudi naftnih derivatov, predvsem dizelskega goriva.
Najbolj prizadeta Evropa
Zaradi izpada izvoza nafte prek pristanišča Janbu so bili najbolj prizadeti evropski, ne pa azijski kupci, ki so sicer največji uvozniki savdske nafte. Aramco je prejšnji teden vsaj dvema evropskima rafinerijama sporočil, da jima v oktobru v okviru dolgoročnih pogodb ne bo dodeljena nobena nafta in da ta odločitev velja za vse kupce na celini. Zato je do velikih skokov cene nafte prišlo predvsem na evropskih borzah in pri indeksu severnomorske nafte brent.
Najvišjo ceno je dosegla norveška nafta Johan Sverdrup crude, ki je stala več kot 140 dolarjev za sod oziroma približno 20 odstotkov več od indeksa brent. Ta norveška nafta je namreč po kemičnih karakteristikah najbolj podobna savdski nafti, kar pomeni, da jo rafinerije, ki so pričakovale to bližnjevzhodno nafto, najlažje uporabijo kot nadomestilo.