Glavni razlog za pogrezanje mesta je dolgoletno črpanje podtalnice in intenziven urbani razvoj, zaradi katerih se podzemni vodonosniki hitro praznijo. Posledice so vidne že desetletja, saj so številne zgodovinske stavbe in spomeniki poškodovani ali nagnjeni, piše Science Alert.

Med najbolj znanimi primeri je metropolitanska katedrala v središču mesta, katere gradnja se je začela leta 1573. Zaradi pogrezanja tal je stavba danes vidno nagnjena.

Geofizik Enrique Cabral z Nacionalne avtonomne univerze Mehike opozarja, da problem močno vpliva na celotno mestno infrastrukturo. Po njegovih besedah posedanje tal povzroča škodo na podzemni železnici, cestah, kanalizaciji, vodovodnem sistemu in stanovanjskih objektih.

Poudaril je, da gre za izjemno resen problem, ki se bo v prihodnje še poglabljal.

Pogrezanje mesta je vidno celo iz vesolja

Novi podatki kažejo, da se nekateri deli mesta pogrezajo s hitrostjo približno dva centimetra na mesec. Med najbolj prizadetimi območji sta glavno letališče in znameniti spomenik Angel neodvisnosti.

V manj kot stoletju se je mesto ponekod pogreznilo za več kot 12 metrov.

Nasine meritve temeljijo na podatkih satelita NISAR, skupnega projekta ameriške in indijske vesoljske agencije. Satelit omogoča spremljanje sprememb na Zemljinem površju skoraj v realnem času.

Nova tehnologija razkriva dogajanje pod površjem

Znanstvenik Paul Rosen iz projekta NISAR pravi, da satelitski podatki omogočajo veliko boljše razumevanje procesov pod zemeljskim površjem. Po njegovih besedah tehnologija ne prikazuje le sprememb v mestu, temveč razkriva tudi celoten obseg problema.

Raziskovalci upajo, da bodo v prihodnje lahko spremljali posedanje tal še natančneje, morda celo na ravni posameznih stavb. Tehnologijo želijo uporabljati tudi za spremljanje naravnih nesreč, premikov tektonskih prelomov in vplivov podnebnih sprememb po svetu.

Oblasti problem dolgo zanemarjale

Po besedah Cabrala so oblasti desetletja večinoma ignorirale problem pogrezanja tal in se osredotočale predvsem na utrjevanje temeljev pomembnih zgodovinskih stavb, kot so cerkve.

Šele po nedavnih zaostritvah vodne krize je mehiška vlada začela vlagati več sredstev v raziskave in iskanje dolgoročnih rešitev.

»Prvi korak pri reševanju problema je, da ga zares razumemo,« je dejal Cabral.

Priporočamo