Največji spor z Izraelom se je začel samo nekaj ur po govoru novega zunanjega ministra Eda Milibanda, nekdanjega vodje laburistov, ki je tako kot novi premier Andy Burnham z levega krila stranke in Jud. Zato so ga navijači Izraela obtožili, da ni »pravi Jud«. Miliband je brez dlake na jeziku nanizal vrsto obtožb na račun izraelske vlade desničarskega premierja Benjamina Netanjahuja, ko je sporočil, zakaj se je britanska vlada odločila za ekonomske sankcije – prepoved trgovine z nezakonitimi judovskimi naselji na Zahodnem bregu, ki je že tako dolgo pod nezakonito izraelsko okupacijo.
Trdno zaprte oči
Miliband je, ko je sporočil prepoved britanske trgovine z judovskimi naselji na Zahodnem bregu, prekinil 26 mesecev molka britanske laburistične vlade po razsodbi meddržavnega sodišča (ICJ), da je izraelska navzočnost na zasedenih palestinskih ozemljih, kot so Gaza, Vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg, nezakonita. Po tej razsodbi bi morale vse države prekiniti trgovino z »zasedenimi palestinskimi ozemlji«. In to je zdaj naredila britanska Burnhamova laburistična vlada. Miliband je izraelsko vlado obtožil, da zapira oči pred »etničnim čiščenjem Palestincev na Zahodnem bregu«, govoril pa je tudi o »judovskih teroristih«, ki prisilno izseljujejo Palestince. Trdil je, da so člani izraelske vlade s svojimi izjavami celo podpirali prisilno preseljevanje Palestincev. Obenem je vse spomnil na to, kaj je etnično čiščenje po definiciji Združenih narodov: »Zavestna politika, ki jo je zasnovala ena etnična ali verska skupina, da bi z nasilnimi sredstvi odstranila drugo etnično ali versko skupino z določenih območij.«
To je natančno to, kar počnejo »judovski teroristi« na Zahodnem bregu. Že dolgo. Miliband je dejal, da gre za začetek novega obdobja v pristopu do izraelsko-palestinskega spora, v katerem bo Britanija ne samo opozarjala na krivice in trpljenje (Palestincev), ampak tudi ukrepala. Zunanji minister, čigar starši so bili Judi, ki so pobegnili v Združeno kraljestvo med drugo svetovno vojno, je posebej poudaril: »Ne govorim kot britanski Jud in razlog za to, da ukrepamo, je, ker vidimo, da se rešitev z dvema državama, ki je po mojem mnenju edina rešitev za varnost in dostojanstvo tako izraelskega kot palestinskega ljudstva, ruši pred našimi očmi zaradi vedno večje širitve judovskih naselbin.«
Kritika in hvala
Je zadel žebljico na glavico? Da. Vodilni britanski rabin Ephraim Mirvis ne meni tako, saj trdi, da bodo napovedani ukrepi britanske vlade negativno vplivali na Jude povsod po svetu in da se bodo zato »britanski Judi počutili manj varne«. Povsem drugače so se odzvali številni ugledni in znani Izraelci, od predsednika izraelske akademije za znanost in humanistične vede do nekdanjega premierja, od nekdanjega poveljnika izraelske armade do nekdanjih ministrov in diplomatov, ki so v skupni izjavi napisali, da so sankcije »dober začetek« ter neizogibna posledica politike in spodrsljajev izraelske vlade.
»Sankcije so proti judovskim teroristom, ne pa proti zakonitosti izraelske države. Izraelska vlada nima nobene podlage za to, da sankcije proti judovskim teroristom razglaša za antisemitizem,« so napisali. Izraelska vlada je »popenila« zaradi britanske odločitve o sankcijah in ker je Britanija enajst drugih držav (Francijo, Kanado, Dansko, Španijo, Finsko, Irsko, Islandijo, Norveško, Poljsko, Portugalsko in Švedsko) prepričala v podpis skupne izjave, v kateri so se zavezali rešitvi dveh držav in uvedbi ter podpori omejitve evropskega trgovanja z nezakonitimi judovskimi naselji na Zahodnem bregu.
Novi britanski premier Andy Burnham se je očitno odločil za dejanja namesto besed, delno zato, ker je izraelska vlada Benjamina Netanjahuja, ki ga kmalu čakajo parlamentarne volitve, razpisala natečaje za izgradnjo približno 1200 novih stanovanjskih enot vzhodno od Jeruzalema. Izraelski zunanji minister Gideon Sar je britanski vladi pripisal nezaslišane laži. Trdil je, da je v Britaniji na oblasti Izraelu sovražna laburistična vlada, ki sistematično deluje proti izraelski državi. Sporočil je protiukrepe proti sovražnim dejanjem: zaprtje britanskega konzulata v Jeruzalemu, odstranitev vseh britanskih predstavnikov iz mednarodnega centra za podporo Gazi, ukinitev britanskega urjenja vojakov palestinskih oblasti in prepoved vstopa v Izrael dvanajstim britanskim poslancem ter drugim Britancem, ki so vpleteni v protisemitska in protiizraelska dejanja ali zanikajo pravico Izraela do obstoja.
