»Moram reči, da nimam pojma, za kaj gre,« je včeraj na Brdu pri Kranju na vprašanje novinarjev o ustavni obtožbi, ki so jo zoper njega spisali v Svobodi in Levici, odgovoril premier Janez Janša. Opozicijski stranki v predlogu Janši očitata, da njegova vlada izvaja zunanjo politiko, ki je izključno v interesu Izraela. Ustavno obtožbo lahko vloži deset poslancev, državni zbor pa nato o predlogu odloča z večino glasov vseh poslancev. V primeru obtožbe gre zadeva pred ustavno sodišče, po trenutni matematiki glasov pa tega ni pričakovati in gre torej predvsem za pritisk opozicije na premierja oziroma vlado zaradi proizraelske drže.
Kaj očitajo Janši?
Kaj je zapisano v predlogu? Opozicijski poslanci Janši očitajo kršitev več členov ustave, med drugim 8. in 153. člena, ki določata spoštovanje mednarodnega prava ter skladnost zakonov in drugih predpisov z ustavo in mednarodnim pravom. Nekdanji predsednik DZ in strokovnjak za mednarodne odnose Milan Brglez je za Dnevnik v zvezi s tem pred dnevi povedal, da kar mednarodno pravo prepoveduje, izvršilna oblast ne more dopustiti s sklicevanjem na »tiho diplomacijo«, gospodarski interes ali politično korist. Preberemo lahko še, da je Janševa vlada v zelo kratkem času preklicala številne ukrepe zoper Izrael in njegove predstavnike ter da je njeno približevanje v nasprotju z dosedanjimi odločitvami glede Palestine.
Predsednik vlade Janez Janša je recimo napovedal, da bo Slovenija zamrznila priznanje Palestine. V predlogu je navedeno, da mednarodno pravo zamrznitve priznanja druge države ne pozna: »Ko država drugo mednarodno entiteto, ki prosi za priznanje, prizna kot državo, tega priznanja ne more preklicati. Ko je bilo priznanje dano, kljub morebitni prekinitvi diplomatskih odnosov, to še vedno pomeni, da se drugo državo priznava.« Izpostavljeno je tudi, da je Slovenija konec avgusta kot edina evropska država blokirala izjavo EU, v kateri so obsodili načrte Izraela za gradnjo domov za izraelske naseljence na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelske naselbine na okupiranem palestinskem ozemlju so v nasprotju z mednarodnim pravom.
Podreditev interesom Izraela
»Nadaljnja gradnja bi lahko prekinila ozemeljsko povezanost Zahodnega brega, dodatno izolirala Vzhodni Jeruzalem ter bistveno otežila vzpostavitev ozemeljsko povezane palestinske države. Prav zato je visoka predstavnica EU Kaja Kallas opozorila, da projekt močno škoduje možnosti za rešitev dveh držav. Načrte izraelske vlade so obsodile številne evropske in druge države, med drugim Nemčija, Avstrija, Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija, kritično pa se je odzvala tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Enostranska odločitev Slovenije je tako blokirala sprejem izjave in s tem močno vplivala na zunanjepolitično delovanje Evropske unije,« so zapisali predlagatelji.
Predlagatelji premierju zaradi teh ravnanj očitajo, da je spravil Slovenijo v podrejenost tuji državi, s tem ko je suvereno delovanje države v mednarodnih odnosih oziroma zunanji politiki podredil interesom tuje države Izrael. Po njihovi oceni bi bil lahko podan tudi sum kaznivega dejanja napada na neodvisnost države po 350. členu kazenskega zakonika. V zvezi s tem v Levici in Svobodi izpostavljajo tudi, da na skupni seji odborov državnega zbora za zunanjo politiko in za zadeve EU niso dobili odgovora, kdo je v imenu Slovenije sprejel odločitev o vetu na skupno izjavo EU. Premier, zunanje ministrstvo ali vlada. »Minister za zunanje zadeve je sicer na omenjeni seji pristojnih delovnih teles državnega zbora skušal ravnanje Slovenije relativizirati in trdil, da pri izjavi ni šlo za veto ali blokado in da se v zunanjepolitičnih stališčih vlade, ki jo vodi Janez Janša, ni spremenilo nič ter da Slovenija zagovarja rešitev dveh držav in mir na Bližnjem vzhodu. Izrecnemu odgovoru na omenjeno vprašanje se je sicer vseskozi izmikal.«
Od politike do Izraela do afere Black Cube
Avtorji predloga opozarjajo tudi na domnevno vmešavanje izraelske zasebne obveščevalne družbe Black Cube v slovensko volilno dogajanje. Gre za afero z obveščevalno družbo Black Cube, ki naj bi stala za tajno posnetimi, zmanipuliranimi in anonimno objavljenimi pogovori tudi z vidnejšimi člani levosredinskega političnega pola pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami. V dokumentu je izpostavljeno, da so bile 16. marca letos javno razkrite prve informacije o domnevnem vpletanju tuje zasebne obveščevalne agencije Black Cube, ki se ukvarja z obveščevalno dejavnostjo po vsem svetu, v volilno dogajanje v Sloveniji: »Iz teh informacij je izhajalo, da so se predstavniki tuje zasebne obveščevalne agencije Black Cube 22. decembra 2025 v Ljubljani sestali s predsednikom SDS Janezom Janšo na sedežu stranke. Tri mesece pozneje so se v Sloveniji pojavili videoposnetki, narejeni po obveščevalnih metodah, ki jih Black Cube že leta uporablja v politično-obveščevalnih akcijah po vsem svetu.«
Na vprašanje, kako realno je, da bi ustavno sodišče odpoklicalo premierja, je sicer prvak Svobode Robert Golob v sredo odgovoril, da mora opozicija pri tako očitnih kršitvah ustave uporabiti vse razpoložljive instrumente v skladu z ustavo, da pa bodo odločitve sprejeli drugje. Po njegovih besedah bodo predlagali sklep, da DZ zaprosi za odziv predsednice republike. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo DZ predlog obravnaval v skladu s predpisanimi roki, in sicer v roku 30 dni. Vendar mora, kot rečeno, o predlogu najprej odločiti DZ. Če sklep o ustavni obtožbi ne bo sprejet, se postopek pred ustavnim sodiščem ne bo začel.