V svetu šaha je Madžarka Judit Polgar živa legenda. To ni pretiravanje. Je najboljša ženska, kar jih je kdaj sedelo za mizo s 64 belimi in črnimi polji. 26 let zapored je bila najboljša šahistka na planetu in edina, ki se je prebila med najboljšo deseterico na svetu ne glede na spol. Velemojstrica je postala s petnajstimi leti in s tem porušila takrat trideset let star rekord Bobbyja Fischerja, postala pa je tudi edina ženska, ki je dosegla rejting 2700, kar je neuradna meja za supervelemojstra. Polgarjeva, ki bo v četrtek dopolnila petdeset let, je nehala šah profesionalno igrati leta 2014, toda ostala je ambasadorka te igre s svojo fundacijo, izobraževanjem mladih, komentiranjem in pisanjem knjig. Letos je luč sveta ugledal dokumentarec o njej z naslovom Kraljica šaha. Nič torej ni kazalo, da bi Polgarjeva krenila po kakšni drugi poti, sploh pa ne politični. Toda to se zdaj očitno spreminja.
Prejšnji teden je skupina javnih osebnosti v odprtem pismu podprla imenovanje Polgarjeve za začasno madžarsko predsednico. Med njimi so madžarski astronavt Tibor Kapu, ki je bil aprila na obisku v Sloveniji, izumitelj rubikove kocke Erno Rubik, matematik ter nekdanji predsednik madžarske akademije Laszlo Lovasz in še trinajst znanstvenikov, umetnikov, športnikov ter drugi. Zapisali so, da država zdaj potrebuje nekoga, ki bo utelešal narodno enotnost, ponos in odličnost služenja državi. Premier Peter Magyar se je strinjal in pravi, da bo Polgarjevo nominiral za začasno predsednico. Sama pa je vsaj sprva v javnosti ostala tiho.
Judit Polgar bi lahko bila dobra izbira v trenutni politični igri okoli madžarskega predsednika, pri čemer pa niti njen odličen in apolitični življenjepis sam po sebi ne bo prinesel preseganja političnih delitev; prej jo te lahko posrkajo vase.
Čiščenje Orbanovih kadrov pri vrhu
Vprašanje predsednika države je trenutno eno osrednjih v političnem spopadu nove vladajoče stranke Tisza premierja Magyarja in prejšnje vladajoče stranke Fidesz bivšega premierja Viktorja Orbana, ki je morala z oblasti po porazu na aprilskih parlamentarnih volitvah. Tisza je v parlamentu dobila dvotretjinsko večino in lahko spreminja ustavo, kar je tudi že storila. Junija je po vroči razpravi v parlamentu sprejela ustavni amandma, katerega smoter je opisala kot vračanje države k demokratični vladavini prava po šestnajstih letih Orbanove vladavine. Amandma med drugim določa konec mandata aktualnega predsednika države, ki ga na Madžarskem izvoli parlament, in izvolitev novega z začasnim največ petletnim mandatom za čas do spremembe ustave. Ta naj bi sistem spremenila tako, da bodo predsednika izbirali državljani na volitvah, torej ne več parlament.
S sprejetjem sicer nekoliko nenavadnega amandmaja se je tako končal mandat predsednika Tamasa Sulyoka, ki ga je marca 2024 na položaj izvolila Fideszova večina v parlamentu. To je Magyar sam napovedoval že v predvolilni kampanji, ko je obljubljal zamenjavo Orbanovih »lutk«, ki da so spodjedle madžarsko demokracijo. Magyar je Sulyoka sicer sprva pozval, naj odstopi sam, kar je ta zavrnil. Ustavno sodišče amandmaja ni moglo presojati vsebinsko, ker mu je ta pooblastila vzela še Orbanova vlada. Sulyok je na koncu pod grožnjo Tisze, da ga sicer čaka proces odstavitve, podpisal ustavni amandma. S tem se je njegov mandat v ponedeljek tudi končal.
Fidesz o avtoritarni diktaturi
Manever je sprožil glasne kritike opozicije, ki trdi, da je postopek nezakonit in nedemokratičen. Orban je zapisal, da »tiranija ni več grožnja, ampak je postala realnost. Če to lahko storijo predsedniku, jutri ne bo varen nihče več.« Prav to je sicer tudi sporočilo Magyarja Orbanovim kadrom.
Kdor koli bo torej sprejel mesto novega predsednika države za čas do spremembe ustave, bo stopil na vroč politični parket in se ne bo izognil kritikam opozicije. To velja tudi za Judit Polgar. Orban denimo pravi, da je nepomembno, ali je Polgarjeva primerna in usposobljena za vodenje države, saj je bistvo v tem, da je Madžarska po njegovem mnenju zdaj postala »avtoritarna diktatura«. Minister za evropske zadeve v Orbanovi vladi Janos Boka pa pravi, da je postopek zamenjave predsednika, kot ga je izpeljala Tisza, »nevreden institucije predsednika in nevreden same Judit Polgar«.
