Ruska centralna banka je danes, pred prelomnim odločanjem voditeljev Evropske unije prihodnji teden o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev, stopnjevala pritisk na sedemindvajseterico. Na moskovskem sodišču je namreč vložila tožbo proti organizaciji Euroclear, enemu izmed dveh glavnih mednarodnih klirinških in poravnalnih sistemov na svetu, kjer je zamrznjena glavnina ruskih sredstev v Evropski uniji. Teh je za okoli 185 milijard evrov, glavnina (140 milijard) pa leži v Belgiji, in sicer pri organizaciji Euroclear. Prav pri tej organizaciji je bilo v skrbništvu ogromno ruskih obveznic, denominiranih v evrih, ob začetku vojne v Ukrajini, ko so se začele sprejemati sankcije proti Rusiji.
Ruska centralna banka očita EU nezakonite ukrepe
»Mehanizmi neposredne ali posredne uporabe sredstev ruske banke, kot tudi vse druge oblike nepooblaščene uporabe sredstev ruske banke, so nezakoniti in v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno s kršitvijo načel suverene imunitete sredstev,« je ob razgrnitvi tožbe navedla Ruska centralna banka.
Kot so še pojasnili, tožijo Euroclear zaradi dejanj, ki po njihovem mnenju škodujejo sposobnosti centralne banke, da razpolaga s svojimi sredstvi in vrednostnimi papirji. Sporočili so še, da so načrti Evropske unije za uporabo njihovih sredstev po oceni Ruske centralne banke nezakoniti, prav tako pa si pridržujejo pravico, da za zaščito svojih interesov uporabijo vsa razpoložljiva sredstva.
Napoved tožbe je jasno stopnjevanje pritiska pred današnjim dokončnim odločanjem o zamrznitvi ruskih sredstev v Evropski uniji za nedoločen čas. Ta odločitev bo omogočala, da sankcijskega režima v zvezi z zamrznjenimi sredstvi ne bo treba podaljševati vsakega pol leta. Predvsem Belgija, ki ima velike pomisleke glede uporabe zamrznjenih sredstev zaradi zagroženih povračilnih ukrepov Rusije, naj bi bila na takšen način pomirjena, da bo zamrznjeno premoženje Rusije dejansko ostalo v takšnem stanju do vnovičnega odločanja Evropske unije.
Pomisleki Belgije: Je 122. člen pravi člen?
Odločitev o trajni zamrznitvi ruskega premoženja bo EU dosegla s posebnim postopkom na podlagi 122. člena pogodbe o delovanju EU za izredne gospodarske okoliščine. Zanj je potrebna zgolj kvalificirana večina, kar pomeni, da Madžarska in Slovaška ter morda tudi Belgija s svojimi morebitnimi nasprotovanji ne morejo preprečiti sprejetja trajne zamrznitve ruskega premoženja.
EU se je prvič na zunanjepolitičnem področju odločila uporabiti ta 122. člen, ki se glasi: »Brez poseganja v druge postopke, določene v pogodbah, lahko svet na predlog komisije v duhu solidarnosti med državami članicami odloči o ukrepih, ki so primerni za gospodarsko situacijo, zlasti če nastanejo resne težave pri oskrbi z določenimi proizvodi, predvsem na področju energije.
Kadar se država članica spopada s težavami ali ji resno grozijo težave zaradi naravnih nesreč ali izrednih dogodkov, na katere ne more vplivati, lahko svet na predlog komisije pod določenimi pogoji odobri finančno pomoč Unije zadevni državi članici. Predsednik sveta obvesti evropski parlament o sprejetem sklepu.«
O uporabi tega člena za zamrznitev ruskih sredstev za nedoločen čas sicer dvomi belgijski premier Bart de Wever, ki je bil v minulih tednih pod močnimi evropskimi pritiski, naj neha nasprotovati uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Vendarle v evropski komisiji vztrajajo, da je izbira člena še kako pravilna, saj ruski napadi na Ukrajino in hibridni napadi na članice Unije povzročajo evropskemu gospodarstvu veliko škodo.
Vse večji pritiski na de Weverja
Belgijski premier de Wever pred bližajočim se odločanjem evropskega sveta o zamrznjenem ruskem premoženju prihodnji teden še vedno ni umaknil svojih nasprotovanj. Od Evropske unije zahteva trdna jamstva za delitev tveganj, prav tako pa tudi zagotovilo, da bo uporaba sredstev skladna z mednarodnim pravom. Glavnina tveganj, če bi prišlo do neke vrste zasega tega premoženja, zato pri morebitnih povračilnih ukrepih Rusije leži prav na Belgiji.
Evropska zamisel je, da bi premoženje aktivirali za garancijo več deset milijard vrednega posojila Ukrajini, ki ga ta država potrebuje za svojo obrambo in obnovo. Najkasneje do spomladi prihodnjega leta bi morala za ohranitev likvidnosti in zmožnosti obrambe prejeti to posojilo. Z njim bi Evropska unija evropske davkoplačevalce razbremenila obsežnega plačevanja za ukrajinsko pomoč. Rusija bi po doseženem mirovnem dogovoru z Ukrajino morala plačati reparacije, s čimer bi Ukrajina lahko poplačala dobljeno posojilo. V tem primeru bi bilo vrnjeno zamrznjeno rusko premoženje Moskvi. Če pa Rusija ne bi plačala vojne škode Ukrajini, bi rusko premoženje uporabili za poplačilo posojila Ukrajine.
Bart de Wever je v zadnjih dneh vendarle nakazal pripravljenost, da ob jasnih jamstvih pristane na uporabo zamrznjenih sredstev. »Belgija je država, ki vedno želi doseči rešitev na evropski ravni, in to dobro rešitev,« pravi de Wever. Tudi na nedavnih pogovorih s predsednico komisije Ursulo von der Leyen in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem je naštel pogoje za umik belgijskega nasprotovanja. Želi razporediti tveganje med vse članice, prav tako terja takojšnjo zagotovitev likvidnosti, če bi Belgija morala vrniti vsoto, nazadnje pa bi želel še solidarnost drugih članic, če bi Rusija uresničila grožnje s protiukrepi. »Če bomo do 18. decembra lahko zagotovili te tri pogoje, bomo morda podali pristanek. Ni v belgijskem DNK, da bi v Evropi igrali kot Madžarska,« je pred dnevi dejal de Wever in pristavil, da ostaja skeptičen, da je mogoče vse to zagotoviti. Zato še naprej zagovarja drugo rešitev.
Predsednik evropskega sveta Antonio Costa je odločen, da se vrh EU ne bo končal brez dogovora o zamrznjenih ruskih sredstvih. Trajal bo dva dni.
