Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je razkrila nove informacije o ruski manevrirni raketi S-71K »Kovjor« (»Preproga«). Na svojem spletnem portalu »Vojna in sankcije« je objavila interaktivni 3D-model rakete ter podroben pregled njenih sestavnih delov, poroča Kyiv Post.
Po navedbah HUR je raketo razvila ruska Združena letalska korporacija (UAC), namenjena pa je predvsem uporabi z najnovejšo generacijo ruskih bojnih letal Su-57. Po razpoložljivih podatkih naj bi bila raketa prvič uporabljena v boju konec leta 2025, kar pomeni, da gre za razmeroma nov sistem v ruski oborožitvi.
Konstrukcija in bojna moč
Raketa S-71K nosi bojno glavo z eksplozivom mase približno 250 kilogramov, ki je nameščena v sprednjem delu trupa. Konstrukcija rakete je relativno preprosta, saj je njeno ohišje izdelano iz večplastnega fiberglasa, ojačanega na ključnih mestih, medtem ko so nekateri notranji elementi izdelani iz aluminija.
Takšna kombinacija materialov omogoča razmeroma nizko maso in proizvodne stroške, hkrati pa zadostno trdnost za operativno uporabo. Analitiki opozarjajo, da to kaže na poskus optimizacije med učinkovitostjo in dostopnostjo proizvodnje.
Navigacija in omejitve sistema
Po podatkih HUR raketa uporablja osnovni sistem za nadzor leta, inercialni navigacijski sistem (INS) ter standardni pogonski sklop. Vendar pa ugotovitve kažejo, da sistemu manjkajo naprednejše tehnologije za vodenje.
Med njimi je tudi TERCOM (Terrain Contour Matching), ki ga uporabljajo zahodne manevrirne rakete, kot je ameriški Tomahawk, za primerjavo terena v realnem času z vnaprej shranjenimi podatki. Ta tehnologija bistveno povečuje natančnost zadetkov, zlasti na dolgih razdaljah.
Pomanjkanje takšnih sistemov pri S-71K bi lahko pomenilo manjšo natančnost ali pa kaže na zgodnjo fazo razvoja ruskih tovrstnih raket.
Odvisnost od tuje tehnologije
Ena ključnih ugotovitev ukrajinske obveščevalne službe je, da velik del elektronskih komponent izvira iz tujine. Med državami izvora so ZDA, Kitajska, Švica, Japonska, Nemčija, Tajvan in Irska.
To po mnenju HUR kaže, da Rusija kljub sankcijam še vedno dostopa do tujih tehnologij, bodisi prek posrednikov bodisi prek alternativnih dobavnih verig. Hkrati pa to odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti ruske vojaške proizvodnje v primeru dodatnega zaostrovanja sankcij.
Pogon in operativni doseg
Raketa je opremljena s turboreaktivnim motorjem R500, ki ga razvija UAC. Ta pogonski sistem omogoča doseg do približno 300 kilometrov, kar raketo uvršča med orožja kratkega do srednjega dosega.
Takšen doseg omogoča uporabo proti ciljem v operativni globini bojišča, zlasti v kombinaciji z letalskimi platformami, ki lahko raketo izstrelijo na večji razdalji od frontne črte.
Integracija z letali in droni
Primarna platforma za izstrelitev rakete naj bi bilo bojno letalo Su-57, ki predstavlja vrh ruske vojaške letalske tehnologije. Vendar pa HUR opozarja, da bi Rusija v prihodnosti lahko raketo integrirala tudi na težki bojni dron S-70 »Ohotnik«.
Ta brezpilotni letalnik je zasnovan za izvajanje napadov na visoko vredne cilje in delovanje v povezavi z letali pete generacije. Integracija rakete S-71K bi lahko dodatno povečala njegovo bojno učinkovitost.
Oktobra 2024 je bil en primerek S-70 sestreljen nad Doneško regijo, potem ko je prišlo do tehnične okvare.
