Nikita Zvezdov je bil star 15 let, ko je februarja 2022 Rusija začela invazijo na Ukrajino. Aprila 2024, kmalu po dopolnjenem 18. letu, je prejel poziv na služenje vojaškega roka. Tik pred tem so ga izključili s poklicne šole v Krasnojarsku.

Prepričan je, da na zaključnih izpitih ni padel po naključju. V zadnjih letih so se namreč v ruskih medijih večkrat pojavile navedbe, da nekatere dijake in študente namenoma izključijo ali jim onemogočijo nadaljevanje šolanja, da jih lahko vpokličejo v vojsko. Za te trditve sicer ni neodvisnih dokazov, poroča Deutsche Welle (DW).

Poslali so ga v zloglasno vojaško enoto

Poziv na služenje vojaškega roka mu je bil vročen osebno na domu. Maja 2024 je prispel v vojaško enoto številka 25573 pri mestu Usurijsk na ruskem Daljnem vzhodu. Na spletnih forumih jo opisujejo kot eno najbolj razvpitih vojaških enot v Rusiji zaradi domnevnega nasilja, izsiljevanja in številnih smrti že med usposabljanjem.

Zvezdov trdi, da so njega in druge nabornike že med prevozom v vojašnico častniki nagovarjali, naj podpišejo pogodbo za poklicno služenje vojske. »Sebi in svoji družini sem obljubil, da pogodbe ne bom podpisal. Nikoli nisem želel sodelovati v vojni proti Ukrajini,« je povedal.

Po njegovih besedah so vse uporniške vojake fizično kaznovali. »Za vsako najmanjšo napako so sledile kazni. Nekaterim naj bi častniki celo streljali v noge. Delati smo morali po 200 sklec s plinsko masko in teči desetine krogov v neprebojnih jopičih z dodatnimi 25 do 30 kilogrami opreme,« je dejal.

Poskus samomora 

Zvezdov pripoveduje, da je zaradi obupa skušal storiti samomor, vendar so ga pri tem ustavili nadrejeni. Po njegovih besedah mu je nato višji podčastnik zagrozil s kazenskim pregonom in ga prisilil, da podpiše pogodbo za poklicno služenje vojske.

Po navedbah neodvisnega ruskega portala ASTRA njegov primer ni osamljen. Zaradi pomanjkanja vojakov naj bi bili številni naborniki pod različnimi pritiski prisiljeni podpisati pogodbo, preden jih pošljejo na fronto. Več mater ruskih vojakov je za portal povedalo, da so njihove sinove zavedli, zlorabili ali prisilili v podpis.

Pobeg prek Armenije, BiH in Hrvaške

Le mesec dni po podpisu pogodbe naj bi mu povedali, da bo razporejen v jurišno enoto na območju Melitopolja na okupiranem delu Ukrajine, kjer umre veliko vojakov.  »Takrat sem spoznal, da mi preostane le še pobeg,« se spominja.

Ko je prejel prvo plačo v višini približno 40.000 rubljev oziroma okoli 450 evrov, je zaprosil za dopust pod pretvezo, da si mora kupiti opremo za odhod na bojišče.

Nadzoroval ga je nekdanji zapornik, ki se mu je moral večkrat dnevno oglasiti prek whatsappa. Ker nadzor ni bil strog, je z lahkoto odvrgel uniformo, pobral svoje stvari in pobegnil v Armenijo. Nato je pot nadaljeval prek Bosne in Hercegovine do Hrvaške, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito.

Na odločitev hrvaških oblasti ni čakal, temveč je decembra 2025 odšel v Nemčijo in tam vložil novo prošnjo za azil.

Nemčija ga želi vrniti na Hrvaško

Nemške oblasti so njegovo prošnjo zavrnile. V skladu z dublinsko uredbo je za obravnavo njegovega primera pristojna Hrvaška kot prva država Evropske unije, v katero je vstopil.

Nemčija bi ga morala Hrvaški predati v šestih mesecih, rok pa se izteče konec julija. Če do takrat ne bo predan, bo odgovornost za obravnavo njegove prošnje prešla na Nemčijo.

Dezerterji težko dobijo azil

Po besedah aktivista za človekove pravice Alekseja Kozlova iz organizacije Solidarus imajo ruski dezerterji v Nemčiji zelo malo možnosti za pridobitev azila. Pojasnjuje, da mobilizacija ali napotitev na fronto sama po sebi po nemški zakonodaji ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Azil je mogoč predvsem v primerih, ko posameznika preganjajo zaradi svojih političnih stališč.

Takšno razlago potrjuje tudi nemški Zvezni urad za migracije in begunce (BAMF), kjer poudarjajo, da vsak primer obravnavajo individualno in zaščito odobrijo le, če obstaja utemeljen strah pred osebnim preganjanjem.

Začasno zatočišče v cerkvi

Po zavrnitvi prošnje za azil je Zvezdov dobil zatočišče v okviru t. i. cerkvenega azila. Evangeličanska skupnost v bližini Aachna mu je omogočila bivanje v svojih prostorih, kjer danes živi skupaj z drugimi prosilci za zaščito ter pomaga pri delu v kuhinji in na posestvu.

Sredi junija je sicer nemška policija prišla v azilni center, kjer je bival prej, z namenom, da bi ga priprla in naslednji dan deportirala na Hrvaško. Ker je medtem že prebival v cerkvenem azilu, do deportacije ni prišlo.

Zvezdov zdaj čaka konec julija, ko naj bi po pravilih dublinske uredbe za njegov primer postala pristojna Nemčija. Če bo njegova nova prošnja za azil tudi tam zavrnjena, pravi, da bo najverjetneje poskušal poiskati zaščito v državi zunaj Evropske unije.

Priporočamo