Štiri leta in pol po začetku vojne v Ukrajini na bojišču prihaja do preobrata, ko Ukrajina Rusiji povzroča vse večje izgube v zaledju fronte z napadi na energetsko infrastrukturo. Kako naprej v vojni in prizadevanjih, da se boji končajo in se doseže mirovni dogovor z Rusijo, je bilo ključno vprašanje ene izmed okroglih miz na Blejskem strateškem forumu. »Mir brez iluzij« so jo naslovili organizatorji, govorci na panelu pa so se strinjali, da Ukrajina potrebuje še močnejšo podporo mednarodne skupnosti, saj lahko le zmaga na bojišču izboljša njene možnosti za članstvo v evroatlantskih organizacijah.
Namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Jevgenij Perebinis je uvodoma poudaril, da v nekaterih zahodnih državah še vedno obstajata dve iluziji glede vojne v Ukrajini. Prva je, da ne gre za »našo vojno«, temveč neko oddaljeno vojno na obronkih vzhodne Evrope. Druga iluzija pa je, da če bodo države dovolj pazljive in skromne ter ne bodo sprejemale provokativnih korakov, se bo Putin ustavil. »Putin se ne bo ustavil, dokler ne bo ustavljen. Mir bo dosežen samo s silo,« je poudaril Perebinis in se zavzel za to, da Evropa ne bi smela ponavljati napak iz druge svetovne vojne, ko se je poskušalo popuščati Hitlerju. Za to, da se končajo boji, po njegovi oceni obstaja preprost recept: treba je okrepiti pritisk na Putina in ga olajšati za finančne zmožnosti, da lahko nadaljuje vojno.
Berset: Vojna zadeva vse nas
Ko je bila Ukrajina napadena, je Slovenija trpela z njo, ker je šla skozi podoben proces ob razglasitvi svoje neodvisnosti, se je spominjal slovenski zunanji minister Tone Kajzer. Ocenil je, da je treba ugotoviti, kako priti do miru v Ukrajini. Da bi ga dosegli, mednarodno pravo nima čarobne paličice, je ugotavljal, zato se je treba po njegovi oceni od kreativne naracije premakniti k realnosti. Izpostavil je različne poglede na celini, države bolj na zahodu celine namreč v Ukrajini vidijo zgolj nekaj dima, na jugu integracije pa morda še tega ne. Napovedal je, da bo Slovenija ostala zavezana podpori Ukrajine in bo storila še več, da bo Ukrajina odporna. Več bo vlagala v humanitarno pomoč Ukrajini.
»Ukrajinci najbolj trpijo. Ta vojna zadeva vse nas,« je poudarjal generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset. Največja in edina panevropska organizacija poskuša s svojimi programi za večjo odgovornost pomagati Ukrajini in tako zasledovati skupne vrednote. Berset je izpostavil oblikovan register vojne škode v Ukrajini, kjer lahko škodo prijavijo Ukrajinci, predstavljal pa naj bi resnično osnovo za obnovo države. Drug velik element pomoči za Ukrajino je vzpostavljeni posebni tribunal za zločin agresije.
ZDA spreminjajo stališče
Paweł Kowal, poslanec poljskega sejma in predsednik odbora za zunanje zadeve, je poudarjal, da ne živi v iluzijah o aktualnem fašizmu in imperializmu. Poljska prav zaradi takšnega realističnega pogleda za obrambo namenja 4,7 odstotka BDP, je izpostavil. Pohvalil je slovensko razumevanje ruske grožnje in se zavzel za jasno sporočilo Rusiji s politiko širitve Nata in Evropske unije.
Kako zelo je bilo ključno stališče ZDA, še posebej po zamenjavi ameriške administracije med ukrajinskim konfliktom, je ponazoril Matthew Palmer, upokojeni ameriški diplomat in zdajšnji visoki analitik na Centru za evropsko politično analizo. Spomnil je, da je v Trumpovem razumevanju konflikta njegovo moštvo posebno pozornost posvečalo moči. Ker je bila v tistem času Rusija močnejša, so hoteli na Ukrajino izvajati maksimalni pritisk, da bi čim prej končali konflikt. »To je bil za administracijo najlažji način za kratkoročno rešitev,« je ocenjeval Palmer. Zdaj se to stališče Washingtona zaradi ukrajinskega uspeha na bojišču začenja spreminjati, je menil in dodal, da je sedaj na Zahodu treba imeti skupno stališče, da je Rusijo treba potisniti nazaj na bojišču.
Vsaj za zdaj ni videti nobene pripravljenosti Putina, da bi zaključil to vojno, je opozoril namestnik ukrajinskega zunanjega ministra Perebinis. Kot je še dejal, je Ukrajina pripravljena na kakršen koli mirovni format pogajanj. »Moramo preživeti. Potrebujemo dodatno zračno obrambo, proti Rusiji pa je treba sprejeti nove svežnje sankcij. Prav tako upamo, da se bo Evropa sama okrepila in doumela, da obramba ni sekundarnega pomena,« je ocenil Perebinis in poudaril, da Ukrajina ne predstavlja varnostne šibkosti Zahoda, temveč njegovo varnostno sidro.