Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je podobno rekla, da so morale Slovenija in še devet držav, ki so vstopile v EU leta 2004, sprejeti 95.000 strani skupnega evropskega pravnega reda in se nanj prilagoditi. Bodoče članice jih bodo morale še 10.000 strani več. »Lahko si predstavljate, kakšno breme je to za administracijo. Avstrijski predsednik mi je nekoč rekel, da še oni ne izpolnjujejo vsega... Članice iz Srednje Evrope smo surov dokaz, kaj je mogoče storiti v obdobju dvajsetih let,« je dejala Pirc Musar.
Predsednika sta v duhu rdeče niti foruma razpravljala o Srednji Evropi ter njeni vlogi v EU oziroma na vsej stari celini, tudi v luči njenih strateških izzivov, ki bodo zahtevali nagle in verjetno precejšnje spremembe.
Pellegrini je dejal, da imajo te države zelo drugačno izkušnjo od zahodnih članic, ker so šle po drugi svetovni vojni čez težko obdobje centralno planskega gospodarstva in članstva v varšavskem paktu, zdaj pa so v EU in zvezi Nato. »Smo v posebnem položaju in smo skupina držav, ki včasih bolje vedo, kako se lotiti določenih težav,« je dejal Pellegrini.
Pellegrini je očitno mislil države višegrajske četverice. Pirc Musar je dejala, da so med državami Srednje Evrope ob vrsti podobnosti tudi zgodovinske razlike. So pa danes po opravljeni integraciji lahko vzor, kako se da kaj hitro doseči, je rekla.
Glede prihodnosti EU je Pirc Musar posebej poudarila pomen človekovih pravic in vladavine prava. »Brez tega žal ne vidim močne Evropske unije,« je dejala in dodala, da je EU tretji najmočnejši gospodarski akter na svetu, politično gledano pa je »palček«, ker nima nujno potrebne enotnosti.
Pellegrini pa je dejal, da prihodnost Evrope predstavljajo dobro izobraženi ljudje, ker celina nima konkurenčno velikih strateških virov. Dejal je, da EU mora varovati svoje vrednote, da pa »ne more to vzeti 99 odstotkov našega časa, ker ga potem zmanjka za reševanje naših težav« energetskih, gospodarskih, strateških in drugih.
