V zadnjih nekaj tednih je Rusija Latviji zagrozila z bombardiranjem in jo obtožila, da skriva ukrajinske operaterje dronov, kar so latvijske oblasti že zanikale. Prejšnji teden so se v Litvi oglasile sirene za zračni alarm, zaradi česar se je morala vlada umakniti v zaklonišče, ko so se njenemu zračnemu prostoru iz Belorusije približali sumljivi ruski droni. Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo tudi naslove podjetij v osmih evropskih državah, ki naj bi z Ukrajino sodelovala pri proizvodnji dronov. Pri tem je opozorilo na "nepredvidljive posledice" in "ostro eskalacijo", če se vojaška pomoč Kijevu ne bo ustavila.
Strah pred rusko eskalacijo
Čeprav strahovi, da bi Rusija lahko razširila konflikt na Evropo, niso novi, so jih nedavni dogodki močno okrepili. Kot poroča Wall Street Journal, je več evropskih uradnikov za nacionalno varnost opozorilo, da bi Rusija lahko poskusila testirati enotnost zveze Nato z napadom na eno od baltskih držav, na švedske in danske otoke v Baltskem morju ali na ozemlje zavezništva na Arktiki.
"Varnostne razmere v Evropi so se v zadnjih 24 mesecih poslabšale. Vidimo, da je ruska stran pripravljena prevzeti večja operativna tveganja v svojih hibridnih operacijah," je v intervjuju za Wall Street Journal izjavil švedski obrambni minister Pal Jonson. "Zavedamo se, da se moramo osredotočiti na krepitev svojih zmogljivosti za obrambo pred Rusi."
Nedavne grožnje predsednika Trumpa o umiku iz Nata in njegove poteze za zmanjšanje ameriških sil v Evropi so zmožnost za obrambo oslabile. The Wall Street Journal piše, da se visoki evropski uradniki bojijo, da bi se Rusija v naslednjih 12 mesecih odločila za ukrepanje. To velja še zlasti zato, ker naftni šok, ki ga je povzročila vojna v Iranu, povzroča dodatne politične nemire v Evropi in krepi skrajno desne stranke, ki zahtevajo vrnitev k nakupu ruskih energentov ter prekinitev pomoči Ukrajini.
"Vemo, da je cilj Rusije ogroziti celotno evropsko varnostno arhitekturo, zato imamo vse razloge za izjemno previdnost, nadaljnjo podporo Ukrajini in seveda za nadaljevanje prizadevanja za ponovno oboroževanje Evrope," je za Wall Street Journal povedal Benjamin Haddad, francoski minister za evropske zadeve.
V Franciji bodo prihodnje leto predsedniške volitve, kandidat, ki je bolj naklonjen Rusiji, pa ima precejšnje možnosti za zmago.
Izčrpavajoča vojna
Obveščevalni in vojaški uradniki v več evropskih državah navajajo, da trenutno ni znamenj, da bi Rusija premikala enote ali opremo za napad na baltske države ali kamor koli drugam zunaj Ukrajine. Vendar dodajajo, da se bo Putin v prihodnjih mesecih zaradi neizprosne matematike izčrpavanja spopadel s težko izbiro.
Po ocenah zahodnih obveščevalnih služb ruske sile izgubijo skoraj 35.000 vojakov na mesec, kar je več, kot jih Kremlju uspe poklicati v vojsko. Nadaljevanje vojne v Ukrajini v takšnem tempu bo kmalu postalo nevzdržno brez prisilne mobilizacije. Takšen ukrep pa bi imel ogromne posledice tako znotraj kot zunaj Rusije. "Če sprožite mobilizacijo samo za to vojno, s tem dajete znak, da v njej dejansko ne zmagujete," je v intervjuju dejala Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.
"Tako pridejo do točke, ko morajo stopnjevati pritisk, da bi upravičili mobilizacijo. To pa je zelo nevarna točka. Seveda nihče ne more videti v Putinovo glavo, a to bi lahko bila njegova računica za prihodnje poteze in spremembo linearnega poteka te vojne."
Trenutna patpozicija na bojišču je predvsem posledica napredka tako Ukrajine kot Rusije pri vojskovanju z brezpilotnimi letalniki. Nekdanja bojna črta je zdaj postala ogromna, približno deset kilometrov široka cona smrti, kjer nasprotnik hitro opazi vsak premik, vojaške enote pa so uničene, še preden dosežejo sovražnikove položaje.
Putinova računica za izhod iz slepe ulice
"Rusija si ne more privoščiti nadaljevanja vojne v sedanji smeri, saj se bo ujela v past izčrpanosti virov," je za Wall Street Journal dejal Oleksandr V. Daniljuk, predsednik Centra za obrambne reforme v Kijevu ter nekdanji ukrajinski obrambni in obveščevalni uradnik.
"To pomeni, da bo moral Putin zaostriti razmere. To lahko stori vertikalno, s povečanjem intenzivnosti nasilja, vključno z jedrskim izsiljevanjem, vendar brez dejanske uporabe jedrskega orožja. Lahko pa to stori tudi horizontalno, s širitvijo konflikta na druga območja, medtem ko poskuša zamrzniti vojno pod ugodnejšimi pogoji."
Rusija je ta mesec že izvedla jedrske vaje, ki so vključevale namestitev bojnih glav v Belorusiji. Moskva je opozorila tudi, da Kijev čaka val sistematičnega bombardiranja.
Putin, čigar vojaški poveljniki si zdaj redno izmišljujejo napredovanja na bojišču in trdijo, da nadzorujejo mesta, kot sta Kupjansk in Liman (ki sta še vedno v ukrajinskih rokah), vztraja, da je zmaga na vidiku. "Razmere na bojišču se za oborožene sile Ukrajine postopoma spreminjajo iz težkih in kritičnih v katastrofalne," je dejal ta mesec in pozval ukrajinske vojake, naj ne izpolnjujejo ukazov "nezakonite, tatinske hunte" v Kijevu.
Uničenje Evropske unije
V uradnem ruskem diskurzu, ki je po Trumpovi izvolitvi postal razmeroma spravljiv do ZDA, je Evropska unija, ki zdaj zagotavlja največji del podpore Ukrajini, prikazana kot nepomirljiv sovražnik, ki ga je treba kaznovati ali uničiti, piše Wall Street Journal. "Rusija Evropsko unijo jasno vidi kot grožnjo svojemu sistemu oblasti, ki temelji na represiji in strahu," je v intervjuju dejal Michael McGrath, evropski komisar za demokracijo, pravosodje in vladavino prava.
"Njihov končni cilj je uničenje Evropske unije. Glede tega ne bi smeli imeti nobenih iluzij, saj na svojem pragu nočejo velikega, močnega in združenega demokratičnega bloka."
Če bi Rusija začela stopnjevati konflikt, bi morala najprej popolniti vrste svoje vojske. "Mobilizacija je tehnično popolnoma izvedljiva. Njihov mobilizacijski sistem je urejen. Vendar bi to povzročilo tudi resne notranje težave in pritiske, kar bi lahko privedlo do različnih zanimivih razpletov. Švedski obrambni minister Jonson pa je za Wall Street Journal spomnil, da je na stotine tisočev ruskih moških pobegnilo iz države po začetku mobilizacije jeseni 2022, saj so se bali, da bodo končali na fronti. "Ko je Putin nazadnje izvedel mobilizacijo, je prišlo do precejšnjega bega možganov, opazili pa smo tudi, da je Putinova priljubljenost močno upadla," je dejal in dodal, da bi bil napad na Nato resna napaka: "Odločni smo glede tega, da vsak centimeter ozemlja zavezništva ostane varen."