Kandidati za bodočega generalnega sekretarja Združenih narodov bodo v četrtek dočakali prvo volilno preizkušnjo. Petnajst članic varnostnega sveta se bo na anonimnem glasovanju za zaprtimi vrati izreklo o tem, katerega od sedmerice vidijo ali ne vidijo kot naslednika Antonia Guterresa, ki se mu s koncem leta izteče drugi petletni mandat. To bo sicer šele uvodno tipanje razpoloženja v varnostnem svetu, saj je vselej potrebnih več krogov glasovanja, da se približno zbistri slika o favoritih.
Kandidati letos prihajajo iz Argentine, Čila, Ekvadorja, Gvajane, Kostarike, Senegala in Ugande. Večina jih je torej iz Latinske Amerike, ki naj bi bila na vrsti za položaj, četudi ta regionalna rotacija ni obvezna in vselej ne drži. Tako sta zraven tudi kandidata iz Afrike. Krog s tem ni zaprt, saj je vselej mogoče, da se po potrebi pojavi še kak kompromisni kandidat.
Kako poteka glasovanje
Predstavnik vsake od petnajstih držav članic varnostnega sveta bo v četrtek v roko dobil identično pisalo (da se morda ne bi vedelo, kako je kdo glasoval) in list s sedmimi imeni, na katerem bo ob vsakem kandidatu odkljukal eno od možnosti: ali »spodbuja« kandidaturo, ali je »ne spodbuja« ali pa je »brez mnenja«. Potekalo bo več krogov teh uvodnih glasovanj, po katerih bo postalo jasno, kateri kandidati uživajo več, kateri pa manj podpore.
Potem bo čas za prehod na naslednjo obliko glasovanja. Stalne članice s pravico veta bodo dobile v roke list drugačne barve, tako da bo potlej jasno, ali kateremu kandidatu nasprotuje katera od njih, kar onemogoča izvolitev. Celoten postopek lahko poteka zelo dolgo, tudi do oktobra. Pogosto se o izbranem kandidatu dogovorijo s kupčkanjem, v vsakem primeru pa mora dobiti najmanj devet glasov podpore, pri čemer ne sme nasprotovati nobena stalna članica. Če se v varnostnem svetu glede kandidatov znajdejo v slepi ulici, lahko vskoči še kakšno ime.
Varnostni svet nato izbranega kandidata priporoči v potrditev generalni skupščini, kar je bilo doslej formalnost v postopku.
Kdo so kandidati
Veliko se govori o tem, da naj bo deseti vodja svetovne organizacije prvič ženska, in tudi zato je kandidatk letos več kot kandidatov. Vendar nekatere članice varnostnega sveta poudarjajo, da spol ne bo odločilen.
Večjega favorita med sedmerico uradno ni, še najbližje temu naj bi bil vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi. 65-letni argentinski diplomat je globoko vpleten v delo s stalnimi članicami zaradi vprašanj, kot sta iranski jedrski program in jedrska elektrarna v ukrajinskem Zaporožju.
Nekdanja čilska predsednica Michelle Bachelet je bila tudi visoka komisarka OZN za človekove pravice. Sprva so jo omenjali kot mogočo favoritinjo. Vendar naj bi imeli glede nje pomisleke v ZDA zaradi jasne podpore pravici do splava in na Kitajskem zaradi njenega kritičnega poročila o ravnanju kitajskih oblasti z Ujguri, v katerem je leta 2022 tik ob izteku komisarskega mandata pisala o mučenju, prisilni sterilizaciji in mogočih zločinih proti človečnosti. Nima niti podpore Čila – po zamenjavi oblasti jo je nova vlada predsednika Joseja Antonia Casta umaknila.
Nekdanja podpredsednica Kostarike Rebeca Grynspan vodi konferenco Združenih narodov o trgovini in razvoju in je bila v tej vlogi na čelu skupine, ki je dosegla dogovor o črnomorski pobudi za žito. Ta je omogočil izvoz ukrajinskega žita po začetku vojne. Nekoč so jo uvrstili na seznam petdesetih največjih intelektualcev Latinske Amerike.
Nekdanja ekvadorska zunanja in obrambna ministrica Maria Fernanda Espinosa, ki je bila tudi že predsednica generalne skupščine OZN, tako kot Bacheletova nima podpore svoje države, kar sicer ni pogoj. Različnim organizacijam je v preteklosti svetovala pri okoljskih temah, pravicah staroselcev in biološki raznovrstnosti. Nekdanja zunanja ministrica Gvajane Carolyn Rodrigues Birkett je veleposlanica te države pri OZN in z 52 leti najmlajša v sedmerici kandidatov.
Preostala kandidata sta iz Afrike. To sta nekdanji senegalski predsednik Macky Sall, ki so ga sicer doma v preteklosti obtoževali nasilnega zatiranja protestov, in Olara Otunnu iz Ugande, nekdanji zunanji minister in veleposlanik pri OZN, ki je v tekmo vstopil zadnji. Sodeluje z vrsto organizacij, od Svetovne banke do stockholmskega Siprija in inštituta Aspen.
