Portugalskemu diplomatu in politiku Antoniu Guterresu se konec leta izteče mandat generalnega sekretarja Združenih narodov. V svetovni organizaciji vse od konca lanskega leta poteka zakulisno lobiranje in preštevanje podpore morebitnim kandidatom. Vse večji so pritiski, da je končno nastopil čas, da vodenje svetovne organizacije prevzame ženska. Med petimi kandidati so kar tri. Vse so velike zagovornice multilateralnega sistema in človekovih pravic.
Prve javne predstavitve kandidatov v Združenih narodih so že bile opravljene. Do začetka tako imenovanih neuradnih slamnatih glasovanj, ko članice varnostnega sveta na listke napišejo, ali posameznega kandidata podpirajo, mu nasprotujejo ali so nevtralne, je še nekaj mesecev. Ta slamnata glasovanja bodo potekala poleti, lahko se vlečejo več krogov, ko se mora izkristalizirati kandidat z največjo podporo in brez nasprotovanja stalne članice varnostnega sveta. Varnostni svet nato formalno z glasovanjem priporoči generalni skupščini OZN, da izvoli kandidata, ki je dobil največjo podporo na slamnatih glasovanjih.
María Fernanda Espinosa (Ekvador)
Med vsemi aktualnimi kandidati za Guterresevo nasledstvo je najmlajša. Enainšestdesetletna nekdanja diplomatka je bila od septembra 2018 do septembra 2019 predsednica generalne skupščine OZN. Bila je četrta ženska na tem položaju. Pred tem je imela bogato politično kariero v Ekvadorju, kjer je v vladah Rafaela Coree služila kot zunanja in obrambna ministrica. Zavzema se za močnejšo preventivno diplomacijo, hitrejše odzivanje na konflikte in večjo vlogo držav globalnega juga.
Espinosova je kot svetovalka sodelovala tudi z OZN in nevladnimi organizacijami na področjih biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb, socialne enakosti, politike v zvezi z avtohtonimi ljudstvi ter trajnostnega razvoja. Njeno kandidaturo je predlagala karibska država Antigva in Barbuda. V tekmo je vstopila po prvih javnih predstavitvah kandidatov, ki jih tokrat ni veliko.
Kot pravi, lahko Organizacija združenih narodov doseže veliko, ko je usmerjena, praktična in jo podpirata zaupanje in prepričanje njenih držav članic. »Videla sem tudi, kaj se zgodi, ko ZN postanejo birokratski, prepočasni, preveč razdeljeni ali preveč previdni, ravno takrat, ko sta pogum in izvedba najbolj potrebna. ZN morajo porabiti manj časa za upravljanje samih sebe in več časa za podporo državam pri reševanju resničnih problemov, zlasti za njihove najbolj ranljive državljane,« opozarja Espinosova. Poudarja, da morajo Združeni narodi ostati v središču globalnega sodelovanja, vendar ne morejo biti v središču vsake rešitve.
»Namesto tega lahko povečajo svoje vire s podporo nacionalnih vodstev, sodelovanjem s partnerji in sprejetjem decentraliziranega pristopa 'najprej lokalno', pri katerem ZN ukrepajo le, kadar drugi, vključno z regionalnimi organizacijami, tega ne morejo. To bi ZN omogočilo, da se prilagodijo brez zmanjševanja pomena ter izvajajo ciljno usmerjene naložbe na področjih, kjer so najbolje pripravljeni za doseganje rezultatov,« ekvadorska kandidatka razmišlja o prihodnosti organizacije. x
Michelle Bachelet (Čile)
Štiriinsedemdesetletna političarka je ena izmed favoritinj za zmago v najbolj napetem potegovanju za najtežjo službo na svetu. Je dvakratna predsednica Čila in nekdanja visoka komisarka ZN za človekove pravice, med letoma 2010 in 2013 je bila tudi izvršna direktorica agencije ZN za ženske (UN Women), ki se zavzema za pravice žensk.
Sprva jo je skupaj z Brazilijo in Mehiko podpiral tudi domači Čile, kjer pa so pozneje podporo v vladi Joseja Antonia Kasta umaknili, rekoč, da njena kampanja doma ne uživa širokega političnega soglasja, na mednarodni ravni pa ima slabe možnosti. Toda Kast je hotel z umikom podpore verjetno pokazati naklonjenost ameriškim republikancem, pri katerih Bacheletova očitno nima podpore tudi zaradi svojega stališča do splava.
»Zgodovina moje države je globoko zaznamovala moje življenje. Življenje pod diktaturo mi je omogočilo, da sem razumela vrednost človeškega dostojanstva in institucij, ki ga ščitijo. Leta izgnanstva so mi omogočila, da sem razumela preoblikovalno moč mednarodne solidarnosti in moč sočutja med narodi. Prav v tem času sem spoznala, da dialog, tudi s tistimi, ki mislijo drugače, ni le možnost, ampak nujnost za gradnjo trajnega miru in mednarodne skupnosti, ki temelji na spoštovanju, mednarodnem pravu in sodelovanju,« pravi Bacheletova. Združeni narodi so po njeni oceni poklicani, da delujejo kot prizma, ki nam omogoča razlikovati med številnimi barvami narodov, ki sestavljajo človeštvo. »V tej posredniški vlogi bo moj mandat generalne sekretarke v službi držav sveta, da zgradimo potrebne platforme za soočanje s prehodi z zbliževanjem interesov, vrnitvijo k temeljem naše globalne zaveze in odprtjem poti k miru,« je napovedala. x
Rebeca Grynspan (Kostarika)
Bila je podpredsednica Kostarike v 90. letih, pozneje pa je zgradila bogato kariero v sistemu Združenih narodov in latinskoameriških regionalnih organizacij. Delovala je v UNDP (Razvojni program ZN), latinskoameriški gospodarski komisiji ECLAC in iberoameriškem sekretariatu SEGIB. Zdaj vodi UNCTAD, agencijo ZN za trgovino in razvoj.
Med njenimi zadnjimi velikimi dosežki je pomoč pri oblikovanju sporazuma med Rusijo in Ukrajino o izvozu žit po Črnem morju. Premore več socioekonomskega znanja. Njena strokovna področja so predvsem globalna neenakost, razvoj držav globalnega juga, mednarodna trgovina, financiranje razvoja in socialna politika. Podpirata jo predvsem Kostarika in del latinskoameriškega bloka držav.
Grynspanova meni, da so Združeni narodi še kako pomembni v hitro spreminjajočem se novem svetu, ko se pojavljajo nove sile, geopolitične in geoekonomske razmere se združujejo, tveganje razdrobljenosti med bloki, sistemi in vizijami prihodnosti pa je resnično. »Slepo stopamo v nevarne scenarije podnebnih sprememb. Preveč ljudi ostaja razseljenih in izključenih. Paradoks je, da imamo danes več znanja, več bogastva in več zmogljivosti kot katera koli generacija v zgodovini. Mnoge države dosegajo izjemne gospodarske in tehnološke mejnike. (…) Imamo sredstva za gradnjo boljšega sveta. Vprašanje je, ali imamo skupno voljo, da to storimo skupaj in premagamo razdrobljenost, ki ogroža našo prihodnost,« razmišlja Grynspanova in poudarja, da je prav to vloga Združenih narodov.
Namen svetovne organizacije po njeni oceni ni vsiliti svetovno smer, temveč razširiti prostor za skupno ukrepanje, najti skupno stališče in pomagati oblikovati rešitve, ne pa jih diktirati. Če bo izvoljena za generalno sekretarko, namerava začrtati pot k prenovi, da bodo Združeni narodi postali bolj koristni, prožnejši in odgovornejši do vlad in ljudi, ki jim služijo. x
Rafael Grossi (Argentina)
Prav tako spada med favorite za naslednika Guterresa. Petinšestdesetletni generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je vrsto let v soju žarometov, hkrati pa deluje predvsem v senci. Pogosto se namreč zaupno pogaja z državami zaradi njihovih jedrskih snovi ali orožja. Šest let že vodi IAEA in vedno znova opozarja na nevarnost iranskega jedrskega programa ter svari pred širjenjem severnokorejskega jedrskega orožja.
Je poklicni diplomat iz Argentine, oče osmih otrok in poliglot. Onstran jedrskega dogovarjanja z Iranom velja za njegov velik uspeh, da so ekipo nadzornikov IAEA namestili v jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini, ki jo zaseda Rusija. Kandidata je predlagala Argentina.
Po Grossijevi oceni pomen OZN ostaja nespremenjen, vendar je treba njeno učinkovitost okrepiti. »Organizacija združenih narodov mora svojo zavezanost človekovim pravicam potrditi z več kot le deklaracijami. To mora storiti s svojo prisotnostjo na terenu in z mehanizmi, ki omogočajo učinkovitejše odzive na diskriminacijo in nasilje, z obnovljenim poudarkom na pravicah žensk in sodelovanju mladih ter z zaščito civilnega prostora v vseh regijah,« je prepričan Grossi.
Argentinec zagovarja reformo Združenih narodov, a do nje ne sme priti zaradi reforme same. Prevečkrat se prizadevanja za reformo zataknejo v sebičnih birokratskih krogih, opozarja. »OZN in njene reforme morajo služiti človeštvu, ne pa državam članicam. Potrebna je ciljna, v uspešnost usmerjena prenova. Izboljšati moramo usklajevanje, odpraviti podvajanje, digitalizirati delovanje in uskladiti strukture z jasno opredeljenimi cilji. Učinkovitost mora služiti namenu, ne pa zadovoljitvi procesa,« poudarja eden od favoritov za mesto desetega generalnega sekretarja svetovne organizacije.
Macky Sall (Senegal)
Dvanajst let, do leta 2024, je kot predsednik vodil Senegal, izpeljal velike infrastrukturne projekte in se zavzemal za razvoj Afrike. Po izobrazbi je 64-letnik geolog, ki se je v politične klopi prebil iz revnih razmer sina prodajalca arašidov. Sall poudarja nujnost podpore državam v razvoju, ki jih bremeni dolg. Poziva k temeljiti prenovi varnostnega sveta, s čimer se odziva na zahteve držav v razvoju po stalnih sedežih v najvplivnejšem organu OZN.
Sallovo kandidaturo je podprl Burundi, čeprav nima enotne podpore afriških držav. Njegove kandidature ne podpirata Senegal in Nigerija, ena ključnih držav v zahodni Afriki. Senegal je ni podprl zaradi spremembe oblasti v državi. Sall se dolgo ni izjasnil, ali bo kandidiral tudi za tretji mandat, kar je povzročilo velike napetosti v državi. Nova vlada stranke Pastef mu očita represijo nad opozicijo in protestniki v zadnjih letih njegovega mandata, ko je umrlo več deset ljudi.
Sallov cilj je tesno sodelovati z državami članicami organizacije, da bi pomagal obnoviti zaupanje v multilateralizem z ohranjanjem njegove enotnosti. Po njegovi oceni je treba vse svetovne izzive obravnavati v okviru prenovljenega in prilagojenega multilateralnega sistema. Njegova vloga, če bo potrjen, bo povezovalna. Namerava delovati kot posrednik med državami članicami, civilno družbo in zasebnim sektorjem. »Oživitev multilateralizma bo potekala tudi prek reforme varnostnega sveta. Prizadeval si bom za realistično in konsenzualno reformo sveta, ki bo prispevala k okrepitvi njegove reprezentativnosti in legitimnosti, hkrati pa ohranila njegovo sposobnost delovanja in učinkovitost,« napoveduje Sall.