Kot kaže poročilo pariškega Nacionalnega inštituta za statistiko in gospodarske študije (INSEE), je v Franciji lani prvič po letu 1945 število smrti preseglo število rojstev.
V večini drugih držav članic EU je do tega preobrata prišlo že pred leti, v Sloveniji na primer leta 2017. V Franciji, ki je imela tudi zaradi brezplačnih vrtcev vrsto let najvišjo rodnost v EU, pa šele sedaj. A tudi v Franciji nataliteta pada predvsem zato, ker si družine vse težje privoščijo stanovanje, saj so kot pri nas tudi v Franciji cene nepremičnin čedalje višje.
Tako si povprečni francoski par vse težje predstavlja življenje z dvema otrokoma, saj si ne more privoščiti niti stanovanja, v katerem bi bila otroška soba, kaj šele stanovanje z dvema otroškima sobama.
Še leta 2010 je v Franciji ženska rodila 2,02 otroka, kar smo v Sloveniji nazadnje imeli leta 1980. Lani pa se je v Franciji rodilo le še 1,56 otroka na žensko, kar je najmanj po letu 1917. To je podobno kot letos v Sloveniji, kjer smo bili sicer v zadnjih desetih letih z več kot 1,5 otroka na žensko nad evropskim povprečjem, ki je zadnja leta 1,38 otroka na žensko.
A v obdobju 1992–2007 smo bili na repu, saj je na Slovenko prišlo manj kot 1,3 otroka. Leta 2025 je bilo tako v Franciji 645.000 rojstev in 651.000 smrti. Torej je 6000 ljudi več umrlo, kot se jih je rodilo. Tako bo tudi v Franciji čedalje manj zaposlenih in čedalje več upokojencev.
A za Francijo to predstavlja velik problem, ker velika večina Francozov zavrača pokojninsko reformo, politične stranke pa se prilagajajo temu iracionalnemu odporu Francozov do podaljšanja delovne dobe za prejemanje polne pokojnine. Sedanji desnosredinski premier Sébastien Lecornu se je vsaj za nekaj časa poskušal izogniti nezaupnici, tako da je popustil socialistom in ustavil potek postopne pokojninske reforme. Ta se je v Franciji začela leta 2023 in do leta 2035 naj bi zvišala starost upokojevanja z 62 na 64 let, kar pomeni, da bi bila reforma še vedno ena najugodnejših v EU.
Ker pa se podaljšuje življenjska doba, je tudi zdravstvo vse bolj obremenjeno, medtem ko je vse manj zaposlenih, ki vplačujejo v zdravstveno blagajno. Francozi se težko sprijaznijo z mislijo, da je tudi zaradi vse nižje natalitete pod vprašajem njihova sedanja socialna država, ki je, podobno kot v Sloveniji, ena najbolj razvitih in darežljivih na svetu.