V Nemčiji so v nedeljo potekale volitve v deželah Macklenburg-Predpomorjansko in Berlin. Čeprav imata skupaj precej manj kot deset odstotkov vseh nemških volilcev, pa so volitve tokrat zelo pod drobnogledom zaradi uspehov skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) drugod po državi in zaradi nepriljubljenosti krščanskodemokratskega kanclerja Friedricha Merza, ki mu slab izid njegove CDU prinaša nove težave.
Vzporedne volitve, objavljene po zaprtju volišč ob 18. uri, so v deželi Macklenburg-Predpomorjansko kazale tesne izide. Drugače od predvolilnih anket je v njih slavila Alternativa za Nemčijo (AfD) z 38 odstotki glasov, na drugem mestu pa so bili socialdemokrati (SPD) s 36 odstotki. Ankete pred volitvami so kazale približno enako razliko, le da v prid SPD.
Še ena zmaga skrajne desnice po odmevnem prvem mestu v Saški-Anhalt pred dvema tednoma bi verjetno sprožila nov alarm med ostalimi strankami, ki sodelovanje z Afd zavračajo, a ne najdejo načina, kako ustaviti njen vzpon. Da bo to storil, je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami obljubljal sedanji kancler Friedrick Merz. V AfD so po objavi rezultatov pozvali druge stranke, naj se odpovedo požarnemu zidu, torej zavračanju sodelovanja s skrajno desnico.
CDU na robu izpada
Merzovi krščanski demokrati so bili v Mecklenburgu - Predpomorjanskem v prvih izidih vzporednih volitev celo na robu izpada iz parlamenta – rezultati, ki jih je objavila televizija ZDF, so kazali, da imajo pet odstotkov podpore, kolikor znaša volilni prag. A tudi če ostanejo v parlamentu, predstavlja rezultat za kanclerja glavobol. Petodstotna podpora bi predstavljala najslabši izid CDU v vseh volitvah v vseh deželah po letu 1949.
Merz, ki je že vnaprej pripravljal odgovor, je po objavi rezultatov vzporednih volitev dejal, da se nima smisla izogibati očitnemu. »To je katastrofa,« je rekel o zmagi AfD v Mecklenburgu - Predpomorjanskem. Je pa jasno povedal, da kljub nizki podpori med Nemci ne namerava odstopiti, ampak nadaljevati s težkimi reformami. »Prevzemamo odgovornost. Sam prevzemam odgovornost, ker želim, da ta država napreduje,« je rekel. Priznal je, da so gospodarske razmere težke in da ne bo vračanja v »dobre stare čase«, zato so potrebne spremembe, ki pa so po njegovem tudi »recept proti strupu avtoritarizma«.
Merz je zaradi težkih političnih razmer pred tem odpovedal pot na generalno skupščino Združenih narodov ter imel za nedeljo, ponedeljek in torek sklicane sestanke v svoji stranki in sestrski bavarski CSU. Nemški analitiki so govorili o tem, da išče podporo za utišanje pozivov k odstopu.
Levica naj bi v Mecklenburgu - Predpomorjanskem dobila šest odstotkov glasov, za SPD pa je pomembno, da so, sodeč po vzporednih volitvah, prag presegli Zeleni s 5,5 odstotka. To bi namreč omogočilo levosredinsko koalicijo, v kateri bi bila še Levica. A vendarle je kazalo, da lahko že nekoliko drugačni uradni rezultati pomenijo drugega zmagovalca oziroma spremenijo to, ali bodo krščanski demokrati in Zeleni res v deželnem parlamentu.
V Berlinu zmaga Levice
V deželi Berlin so se očitno uresničile napovedi o zmagi Levice. Na vzporednih volitvah, ki jih je objavil ARD, je slavila s 25 odstotki glasov, kar je še več kot v predvolilnih anketah.
Levica je očitno uspešno nagovarjala volilce s svojimi obljubami o reševanju stanovanjskega vprašanja v prestolnici, kjer najemnine skokovito rastejo, v lastniških stanovanjih pa živi le vsak sedmi Berlinčan.
Drugi v prestolnici so bili krščanski demokrati s pričakovanimi 20 odstotki in vsaj tu je Merz lahko našel nekaj utehe.
Tretja je bila AfD s šestnajstimi odstotki, kar je manj od napovedi, a še vedno kar veliko glede na precej levo usmerjeno glavno mesto. Na volitvah pred tremi leti so dobili devet odstotkov.
Na vzporednih volitvah so Zeleni v Berlinu dobili 15 odstotkov glasov, SPD pa dvanajst, kar je tudi enako napovedim. V parlament naj bi prišlo tudi skrajno levo Gibanje Sare Wagenknecht s petimi odstotki podpore.
Visoka volilna udeležba
Še pred zaprtjem volišč so poročali o precej viški volilni udeležbi kot pred petimi oziroma tremi leti. Gotovo je to deloma tudi posledica znižanja volilne meje za dve leti, saj so glasove v obeh deželah prvič lahko oddali vsi, ki so dopolnili 16 let.
Volilci v Mecklenburgu - Predpomorjanskem so pred zaprtjem volišč povedali, da jih od vsega najbolj skrbijo življenjski stroški. V Schwerinu, glavnem mestu dežele, je volilka Carlotta Heick za agencijo Reuters dejala, da »si s temi plačami težko še kar koli privoščimo«. Starejši moški pa je kritiziral nemško finančno pomoč tujini z besedami, da »naš denar potrebujemo tukaj, za našo državo, otroke in upokojence«. x
