Toda kako bi bil tak popolnoma avtomatiziran svet dejansko videti? Zeynep Tufekci, profesorica sociologije in javnih zadev na univerzi Princeton, je v svojem eseju za The New York Times ponudila popolnoma drugačen pogled na zadevo, ki javnost pomirja.
Profesorica Tufekcijeva opozarja, da smo vpogled v takšno prihodnost pravzaprav že dobili. Ko se je Meta nedavno odločila, da uporabnikom, ki ne morejo več dostopati do svojih profilov na instagramu, ne bodo več pomagali resnični svetovalci, temveč posebej izurjeni boti, je nastal kaos. Prevaranti so umetno inteligenco s prijaznimi besedami prepričali, da jim je predala nadzor nad več kot 20.000 profili. Nato so se na telegramu javno hvalili, kako smešno preprosto je bilo vse skupaj.
Ko boti podivjajo
Takšni incidenti niso osamljeni primeri in niso plod prehodnih programerskih napak. Letalska družba Air Canada je morala ugasniti svoje klepetalne bote, ker so kupcu pomotoma obljubili vračilo denarja – potnik jih je tožil in na sodišču spor tudi dobil. McDonald's je umaknil svoje bote za sprejemanje naročil v restavracijah drive-through, potem ko so na tiktoku zakrožili posnetki, v katerih so boti kupcem k naročilom mrzlično dodajali piščančje fileje.
Zeynep Tufekci pojasnjuje, da ti neuspehi izvirajo iz ključnega in neizogibnega dejstva o tehnologiji, s katero živimo: veliki jezikovni modeli (LLM), na katerih temeljijo današnji klepetalni boti, niso inteligentni stroji, ki bi logično razmišljali. V resnici so »stroji za prepričljivost«. Sploh ne preverjajo, ali so informacije, ki jih posredujejo, točne ali logične. Umetna inteligenca tega ne zna in sama od sebe nikoli ne bo znala. Na podlagi ogromne količine podatkov, na katerih je bila izurjena, le matematično izračuna, katera beseda bi morala statistično slediti prejšnji, da bi bil odgovor videti verodostojen.
Vpliv na trg dela
»Ko model umetne inteligence uboga prevaranta in mu preda ključe sistema – ali ko na vaše resno vprašanje odgovori z izmišljotinami –, to ni sistemska napaka. To je tehnologija, ki deluje natanko tako, kot je bila zasnovana,« v svojem eseju za NYT poudarja Tufekcijeva. Prav zaradi tega profesorica sporoča, da sploh ne posluša mračnih napovedi o neizogibni apokalipsi na trgu dela, v kateri bodo roboti zamenjali ljudi.
Obstajajo izjeme, in to so poklici, ki se opirajo na stroga pravila in preverljive rezultate. Programiranje je idealen primer, saj uporablja strukturiran jezik, ki ga je mogoče testirati v realnem času. Zato v tem sektorju tudi opazimo največje pretrese. Enako velja za vsako delo, kjer je rezultat črno-bel oziroma kjer lahko računalnik samodejno preveri, ali je nekaj pravilno ali napačno, delujoče ali nedelujoče.
Zamenjava človeškega uma
Vendar pa velika večina poklicev na svetu ne deluje tako. Delo kirurga, svetovalca v podpori strankam ali učitelja v osnovni šoli zahteva specializirano »tehnologijo« stare dobre človeške inteligence. Ljudje pogosto sprašujejo: »Saj tudi delavci delajo napake, zakaj ne vgradimo varoval in pravil, ki bodo lovila napake umetne inteligence?« Tufekcijeva v NYT pojasnjuje, da je težava v tem, da stroji ne delajo človeških napak. Njihov način delovanja, njihove neverjetne sposobnosti, pa tudi njihove nenavadne slabosti se sploh ne ujemajo s človeškim načinom razmišljanja, zaradi česar jih je nemogoče integrirati v sisteme, ki so zasnovani za lovljenje človeških spodrsljajev.
Zato se danes, skoraj štiri leta po tem, ko so chatGPT ponudili javnosti, stopnje brezposelnosti po vsem svetu niso skoraj nikamor premaknile. Tufekcijeva meni, da so javnosti napačno predstavili samo naravo te tehnologije. Skozi znanstveno fantastiko in filozofijo prejšnjega stoletja smo si predstavljali, da bodo inteligentni stroji delovali po jasnih pravilih, ki jim jih bomo določili sami. Namesto tega pa smo dobili tako imenovano generativno umetno inteligenco – »črno škatlo«, ki je ne moremo popolnoma nadzorovati in za katero pogosto niti njeni ustvarjalci ne vedo natančno, kako je prišla do določene rešitve.
Zakaj potem takšna panika?
Zakaj smo torej tako trdno prepričani, da bodo ljudje zaradi umetne inteligence izgubili delo? Odgovor po mnenju profesorice s Princetona tiči v izjemni sposobnosti generativne umetne inteligence, da komunicira v tekočem, smiselnem in toplem človeškem jeziku. Skozi evolucijo smo se naučili kompleksen pogovor dojemati kot glavni dokaz človečnosti in inteligence. Stroji, ki govorijo brez oklevanja, nam šepetajo na uho in pripovedujejo o svojih »čustvih«, se poigravajo z našo psiho, zato se nam hitro zazdi, da so naši novi gospodarji ali vsaj naprednejša različica nas samih.
Vseeno pa, kot v NYT poudarja profesorica, v svoji sedanji obliki ne more zlahka zamenjati človeka, saj nima in ne more izražati človeškega uma ter zdravorazumske presoje. Kljub temu pa bo po njenem mnenju ta tehnologija v prihodnje pretresla in destabilizirala družbo na načine, ki si jih zdaj sploh še ne moremo zamisliti. Toda prej ko bomo spoznali, kaj v resnici sploh je, prej bomo nehali zganjati paniko zaradi napačnih stvari – kot so množična odpuščanja – in se začeli pripravljati na resnične spremembe, ki jih prinaša svetu.