Potem ko so ZDA v zadnjih mesecih krepko pripomogle, da je Kuba pristala na gospodarsko-socialnih kolenih, je v Havano pripotoval direktor CIA John Ratcliffe z nespodobno ponudbo. Obisk je bil doslej vrhunec očitno v zakulisju zagnanega dialoga med Havano in Washingtonom, potem ko je Trump po strmoglavljenju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura napovedal, da je Kuba naslednja na vrsti. V diplomatskem jeziku se je nespodobna ponudba Ratcliffa seveda opredelila drugače: prinesel je jasno sporočilo predsednika Donalda Trumpa.
Nespodobna ponudba
Ratcliffe na posebnem letalu na Kubo ni pripotoval s ponudbo normalizacije diplomatskih odnosov. To je bil šele drugi obisk kakšnega direktorja CIA na karibskem komunističnem otoku po Castrovi revoluciji leta 1959. Prvi znani obisk direktorja CIA na Kubi se je zgodil leta 2015, ko je takratni direktor John Brennan skrivoma obiskal Havano v času otoplitve odnosov med ZDA in Kubo pod predsednikom Barackom Obamo. Obisk Ratcliffa in njegova sporočila uradni Havani pa so neprimerljivi z Brennanovimi.
V obveščevalsko-diplomatski prtljagi je direktor CIA tokrat nosil izsiljevalsko sporočilo Donalda Trumpa, ki je predstavljalo ponudbo za mehko spremembo režima v Havani. ZDA so Kubi ponudile sto milijonov dolarjev humanitarne pomoči za lajšanje gospodarsko-socialne krize na otoku. Vendar tega denarja ne bi zagotovili vladi, temveč humanitarnim organizacijam, ki bi nato pomoč razdelile prebivalstvu.
A ponujeni denar ne bo priletel kar z neba – prihaja z veliko zahtevo. Ratcliffe je sogovornikom dejal, da Washington v zameno terja jasne politične spremembe v državi. Kakšne spremembe je zahteval, ni jasno. Toda ZDA so v preteklosti že dolgo zahtevale izplačilo odškodnin za razlaščeno premoženje pod Castrom, izvedbo svobodnih in poštenih volitev ter odprtje tamkajšnjega gospodarstva za ameriške naložbe. Pritiski Trumpove administracije na Havano so tako po strmoglavljenju Madura, na kar je sogovornike v Havani opomnil tudi Ratcliffe, jasno nadaljevanje Trumpove različice Monroejeve doktrine ameriške prevlade nad zahodno poloblo.
Ostali brez goriva in dizla
Direktor CIA se je sestal z obveščevalnimi uradniki, notranjim ministrom Lazarom Alvarezom Casasom in Raúlom Guillermom Rodríguezom Castrom, vnukom nekdanjega voditelja Raúla Castra, s katerim je sicer v minulih mesecih dialog vodil tudi zunanji minister Marco Rubio. Predsednik Trump je večkrat nakazal, da želi spremembo režima. ZDA so zdaj vsaj uradno svojo pozicijo nekoliko spremenile, hkrati pa pritisk na režim očitno krepijo tudi z napovedjo, da bo ameriška vlada verjetno vložila obtožbo proti nekdanjemu kubanskemu predsedniku Raulu Castru. Štiriindevetdesetletnega nekdanjega voditelja naj bi obtožili odgovornosti sestrelitve letala humanitarne organizacije Bratje na pomoč, ki se je zgodila leta 1996.
Ponudbe kubanski vladi – očitno je, da se vsaj del te pogovarja s Trumpovo administracijo – in zahteve Washingtona so osnovane na mesecih ostre blokade preskrbe Kube z energenti. Z njo so ZDA poglobile krizo v državi. V Havani je Ratcliffe pristal le nekaj ur zatem, ko je energetski minister Vicente de la O Levy moral priznati, da je na otoku zmanjkalo goriva za proizvodnjo energije in dizla. Ponovno so izbruhnili ulični protesti, ljudje pa so v znak nezadovoljstva z vlado v trdi temi še enega izpada elektrike tolkli po loncih.
Kuba je sicer v zadnjih letih namestila številne solarne panele po državi, vendar tako proizvedena elektrika pogosto ne prispe do odjemalcev zaradi nezanesljivih starih in preobremenjenih električnih omrežij. Minister O Levy sicer vnovič poziva, da je Kuba pripravljena sprejeti nafto od katerega koli ponudnika. A očitno si nihče zaradi grozečih sankcij ZDA proti potencialnim dobaviteljem ne upa trgovati s Kubo. Le iz Kremlja so sporočili, da so glede energetske oskrbe Kube v stiku s tamkajšnjimi oblastmi. V zadnjih mesecih je na Kubo prispel le en naftni tanker – ta je plul pod rusko zastavo.
