Čeprav so enolične parade in kongresi vladajoče komunistične partije videti bolj ali manj enako kot pred desetletji, so zadnja leta v Severni Koreji prinesla precej sprememb, čeprav je bila pot do njih precej vijugasta.
Leta 2017 so ZDA in Združeni narodi v odgovor na razvoj severnokorejskega jedrskega programa zaostrili gospodarske sankcije proti državi z obsežnimi resolucijami za omejitev trgovine in finančnih transakcij. Prva Trumpova administracija si je dogovor o popolni denuklearizaciji Severne Koreje zastavila kot eno izmed prioritet.
Kriza in priložnost pandemije
Hude omejitve so spodbudile še večji vzpon sive ekonomije, ki je sicer močna že vse od gospodarske krize v prvi polovici devetdesetih let. Razmere je nato močno zaostrila še pandemija covida-19.
Dramatična potrditev težkih razmer v državi je bil govor voditelja Kim Jong Una oktobra 2020 na veliki paradi ob 75. obletnici vladajoče Delavske stranke. Vidno čustveni Kim se je s solzami v očeh opravičil ljudem za tegobe, ki jih čutijo. »Opravičujem se. Moji napori niso bili dovolj,« je povedal.
Vlada je ob izbruhu pandemije koronavirusa uvedla drakonske omejitve gibanja, predvsem čez mejo s Kitajsko, kjer je sicer prihajala v državo velika večina kontrabanta. Poleg tega je država začela močno preganjati tudi druge oblike nelegalnega gospodarstva. Ukrepi za omejevanje širjenja bolezni so se tako dobro ujeli s kampanjo proti sivi ekonomiji, ki je postala grožnja državnemu obvladovanju ekonomije.
Prekinitev trgovine s Kitajsko je medtem povzročila huda pomanjkanja osnovnih živil in energije, kar je med drugim državo prisililo v zelo obsežno racionalizacijo porabe elektrike.
Vojna v Ukrajini
Drugi ključni dogodek za Pjongjang pa je bil neuspeh ruske invazije v Ukrajini. Ko se je ta »posebna vojaška operacija« spremenila v dolgotrajno obstreljevanje po dolgi bojni črti strelskih jarkov, se je Moskva obrnila tudi na Kima za pomoč pri oskrbi fronte z orožjem, strelivom in nato tudi z vojaki.
Po več kot letu dni vojne je Severna Koreja postala pomembna dobaviteljica streliva in orožja Moskvi. Po trditvah južnokorejskega inštituta INSS je Pjongjang s prodajo vojaške opreme Moskvi od poletja 2023 do konca lanskega leta zaslužil okoli deset milijard evrov, kar je ogromna spodbuda za gospodarstvo z ocenjenim BDP okoli 24 milijard evrov.
Kim in ruski predsednik Vladimir Putin sta imela več odmevnih srečanj, ki so leta 2024 pripeljala do sklenitve sporazuma o medsebojni obrambi. Kot še navaja INSS, je to postavilo tudi okvir za napotitev severnokorejskih vojakov v Ukrajino, kar naj bi Pjongjangu prineslo še dodatne milijarde dolarjev. Vsega skupaj naj bi Severna Koreja v Ukrajino poslala okoli 15.000 vojakov.
V zameno je Rusija svoji daljnovzhodni sosedi dala ne samo denar, ampak tudi najnovejšo vojaško tehnologijo, predvsem na področju zračne obrambe. Posebno področje izmenjave naj bi bile tudi podmornice in ključni jedrski reaktorji za podmornice.
Severna Koreja še naprej velik del svojega gospodarstva usmerja v vojaško industrijo. Pospešeno krepi svoj jedrski arzenal in razvija balistične rakete. V zadnjih letih je splavila tudi več ladij, ki tehnološko bistveno presegajo prejšnje, prav tako pa naj bi država gradila svoje prve podmornice, nosilke balističnih raket.
Pametni telefoni in električni avtomobili
Po drugi strani pa je gospodarski preporod dosegel tudi vsaj del civilnega gospodarstva. Poročila o tem, v kakšni meri je pojav potrošniške elektronike, električnih avtomobilov in digitalnih storitev za zdaj omejen zgolj na Pjongjang, so v medijih zunaj Severne Koreje mešana. Vsaj iz prestolnice pa redki obiskovalci poročajo o velikih spremembah. Poleg tega poskuša država z vlaganji v velike počitniške komplekse privabiti tudi tuje turiste, predvsem s Kitajskega in iz Rusije.
Kitajski študentje na izmenjavi so po poročanju Wall Street Journala na družbenih omrežjih ponudili utrinke življenja v Pjongjangu, vključno s fotografijami blagovnih hiš s kozmetiko z logotipom Chanel in sončnimi očali znamke Ray-Ban. Kot je za isti časopis povedala britanska turistična vodnica, je ob lanskem obisku Pjongjanga prvič opazila, da domačini nakupujejo s pametnimi telefoni. Obstajajo aplikacije za naročanje hrane, osnovnih živil in celo zdravil na recept. »Uporabljali so dostavne službe in aplikacije za gotovinsko plačevanje, s katerimi lahko plačaš prek telefona,« je dejala. Drugi obiskovalec je povedal, da si je letos lahko prvič naročil taksi z aplikacijo, podobno Uberju, ki je omogočala celo, da je v realnem času spremljal premikanje taksija.
Precej se krepi tudi gradbeništvo, predvsem v Pjongjangu. Trenutna državna politika si je zadala cilj, da vsako leto zgradi 10.000 novih domov, to pa naj bi glede na objave in satelitske posnetke tudi dosegla.
Izziv za Južno Korejo in ZDA
Gospodarske in tehnološke uspehe Severne Koreje je opazila predvsem njena južna soseda. Gospodarstvo Južne Koreje je še vedno mnogokrat večje od severnokorejskega, je pa za Seul precej pomembno, kaj to pomeni za vojaške zmogljivosti Pjongjanga.
Okoliške države in vse bolj tudi ZDA so se zdaj bolj ali manj sprijaznile z dejstvom, da je Severna Koreja jedrska sila, ki ima hkrati tudi vse naprednejše balistične rakete. Južna Koreja se za zdaj še vedno zanaša na ZDA, da zagotavljajo protiutež severnokorejskemu jedrskemu arzenalu.
A hkrati so uspehi Severne Koreje pokazali na številne pomanjkljivosti dosedanje ameriške politike, ki je temeljila na palici gospodarskih sankcij in korenčku, ki ga je predstavljala teza, da zgolj prevzetje zahodnega gospodarskega modela prinaša blaginjo in tehnološki napredek.