Petnajsta izstrelitev rakete Starship v Teksasu, kjer domuje SpaceX, je potekala brez težav. Potem pa so se pojavile – pol minute prehitro je prenehal delovati eden od šestih motorjev na drugi stopnji, kar je inženirje in kontrolorje postavilo pred dilemo: nadaljevati s predvidenim dodatnim vžigom enega motorja, poimenovanega Raptor, in raketo prvič poslati v orbito okoli Zemlje, ali jo prepustiti, da se predčasno vrne in konča enako kot ob trinajstih prejšnjih poletih, ko so se učili, jo preizkušali in izpopolnjevali.
Odločili so se nadaljevati in kmalu zatem je v centru SpaceX zadonel glasen aplavz, ko je raketa dosegla orbito. Tam je bil njen cilj v orbito poslati 26 satelitov sistema Starlink in šestkrat obkrožiti Zemljo.
Nasa pozorno spremlja dogajanje
Uspeh misije je za podjetje kritičnega pomena. Omogoča mu, da preide v naslednjo fazo razvoja rakete, cilj pa je narediti raketo takšno, da bo po vsakem poletu hitro znova nared za uporabo. S tem bi izredno povečali zmogljivost prevoza tovora v vesolje in ga tudi pocenili. Space X na to raketo tako pravzaprav stavi svojo prihodnost.
Zelo pomembna pa je tudi za Naso. Je ena od dveh, poleg rakete podjetja Blue Origin, ki sta v igri za pristanek s posadko na Luni leta 2028 (gre za uraden datum, ki bo po prepričanju poznavalcev sicer težko dosegljiv). A zdaj, ko je raketa v orbiti, gre delo lahko naprej.
Načrt je sicer zapleten. Ob poletu človeka na Luno bo raketa poletela brez posadke z minimalno količino goriva, ki ga bodo dotočili v nizki Zemljini orbiti iz rezervoarjev, ki jih bodo prej izstrelili tja. Potem se bo raketa odpravila proti Luni, se utirila v krožnico okoli nje in čakala na spoj s plovilom Orion s štiričlansko posadko, ki ga bodo izstrelili ločeno. Iz Oriona bosta dva astronavta prešla na Starship, ki ju bo pripeljal na Lunino površje in nazaj do Oriona. Tista verzija Starshipa se sicer razlikuje od zdaj izstreljene, a za SpaceX in njegovega lastnika Elona Muska to nič ne spremeni – pomembno je, da tokratni let uspe – in to v celoti.
