Ko je agencija leta 2019 predstavila program Artemis, ta misija namreč sploh ni bila predvidena. Dodali so jo šele februarja. Njen namen je, da v bližini Zemlje preverijo kritične sisteme, tehnologijo in postopke združevanja in ločevanja plovil v vesolju, preden pošljejo astronavte na površje Lune. Ti namreč po vzletu z Zemlje ne bodo kar neposredno pristali na Luni. Veriga dogodkov je precej bolj zapletena, zato se je Nasa odločila za dodatno testno misijo.
Raketa, ki se ne more vrniti
Prvotno je program Artemis predvidel tri misije. Artemis I je bil oblet plovila Orion okoli Lune brez posadke, kar so uspešno opravili leta 2022. Artemis II je bil oblet Lune s štiričlansko posadko v plovilu Orion, kar so uspešno opravili aprila. Artemis III pa je bil predviden pristanek človeka na Luni, prvič po več kot pol stoletja.
Vendar ta pot ne bo neposredna, ampak precej bolj zapletena. Najprej bodo v vesolje izstrelili raketo za pristanek na Luni. Imenuje se HLS ali Human Landing System – sistem za pristanek človeka. Raketa bo z Zemlje poletela brez posadke, saj je pretežka, da bi jo nosila. Že tako bo poletela brez toplotnega ščita in z minimalno količino goriva. Tega bodo potem dotočili v nizki Zemljini orbiti iz rezervoarjev, ki jih bodo prej izstrelili tja. Šele potem se bo raketa odpravila proti Luni, se utirila v krožnico okoli nje in čakala. Različico rakete HLS ločeno izdelujeta podjetji milijarderjev Elona Muska in Jeffa Bezosa, Space X in Blue Origin, vsak svojo.
Nato bodo z Zemlje izstrelili plovilo Orion s štiričlansko posadko. Ta se bo odpravila proti Luni, podobno kot v misiji Artemis II. Ko bo prispela do Lunine krožnice, se bo Orion tam združil s čakajočo raketo HLS.
Dva astronavta se bosta iz Oriona preselila v raketo HLS. Ta se bo ločila od Oriona in odpravila proti Luni in tam pristala ter ostala na površju en teden. Druga dva astronavta bosta ostala v Orionu, ki bo krožil okoli Lune v podporo misiji na površju.
Potem bo raketa HLS odletela z Lune in se v njeni krožnici spet združila s plovilom Orion. Astronavta z Lune se bosta preselila nazaj v Orion skupaj z vsem materialom, ki ga bosta zbrala na Luni. Orion se bo ločil od rakete HLS, se s celotno posadko odpravil proti Zemlji in pristal v oceanu. Kaj se bo zgodilo z raketo HLS, še ni odločeno, se pa ne more vrniti na Zemljo, ker nima toplotnega ščita.
Ena najbolj kompleksnih misij
Nasa je letos ocenila, da bi bilo dobro naštete postopke prej preizkusiti bližje domu. Zato je dodala misijo Artemis III (prejšnja misija Artemis III s pristankom posadke na Luni pa je postala Artemis IV). Artemis III, ki je predviden za prihodnje leto, se bo odvijal v nizki Zemljini krožnici. Ključni del misije je demonstracija uspešne združitve plovila Orion tako z raketo Starship podjetja SpaceX kot z raketo Blue Moon podjetja Blue Origin, seveda ob pogoju, da bosta obe nared, saj se v obeh podjetjih soočajo s precejšnjimi izzivi in zamudami.
Vse to bo zahtevalo tri ločene izstrelitve. Orion bo poletel iz Nasinega vesoljskega centra na Floridi z izstrelitvenim raketnim sistemom SLS. Starship bo verjetno poletel iz oporišča podjetja Space X v Teksasu, Blue Moon pa iz oporišča ameriških vesoljskih sil v Cape Canaveralu na Floridi.
Ko bodo vsi v vesolju, se bo Orion najprej združil z raketo Blue Moon. Nanjo se bosta vkrcala dva člana posadke. Po dveh dneh bo vsa posadka spet v Orionu, ki se bo ločil od rakete. Posadka bo nato počakala raketo Starship in Orion se bo združil še z njo, ni pa še jasno, ali se bodo astronavti nanjo tudi vkrcali. Po ločitvi od Starhipa se bo Orion s posadko vrnil na Zemljo. V Nasi pravijo, da gre za eno najbolj kompleksnih misij doslej, ker vključuje več izstrelitev, srečanje v vesolju ter preizkus združitve in ločitve.
Vse to bo ključni test za misijo Artemis IV, ko bodo enak postopek opravili blizu Lune – pred dejanskim pristankom na njej. Ta je zdaj predviden leta 2028. Cilj aktualne administracije namreč je, da se zgodi še v času predsednika Donalda Trumpa, za kar pa bo potrebno kar nekaj naklonjenosti zvezd, saj so zamude sestavni del vesoljskih programov.
