Afera, ki je minule dni pretresla nemško vladajočo krščanskodemokratsko unijo (CDU), je kanclerju Friedrichu Merzu pred vročo politično jesenjo ponudila priložnost za premešanje položajev v prvih političnih bojnih linijah. Po odstopu vplivnega krščanskodemokratskega politika Jensa Spahna, ki je bil eden izmed možnih konkurentov Merzu za vodenje stranke, bo poslanska skupina konservativne CDU/CSU prihodnji teden na izredni seji izvolila novega vodjo poslanske skupine. Do takrat bo verjetno tudi znano, kakšno rekonstrukcijo vlade utegne izvesti kancler Merz.
Dohitele so ga besede “najete maternice”
Kanclerjeva priložnost za rekonstrukcijo vlade izhaja iz afere, ki je minule dni pretresla nemški politični parket. Zdaj že nekdanji vodja poslanske skupine Jens Spahn, ki je v stranki in na nacionalni ravni v zadnjem desetletju bliskovito napredoval, je moral odstopiti po tem, ko je sam razkril, da je skupaj s svojim soprogom Danielom Funkejem v Združenih državah s pomočjo nadomestne matere dobil otroka Georga. Da je postal starš, še ne bi bilo problematično, tako kot dolga leta ni bilo problematično, da je kot homoseksualec v konservativni stranki veljal za enega pomembnejših politikov in nekaj časa tudi za potencialnega vodjo stranke.
46-letnega Spahna je spodneslo nekaj drugega: z iskanjem nadomestne matere se je ujel v lastno past dvoličnosti, ki si jo je nastavil v preteklosti. Nadomestno materinstvo je v Nemčiji prepovedano od leta 1990. Državljane Nemčije, ki prekršijo to prepoved, lahko doletijo triletna zaporna kazen in globe. In Spahn je kot zdravstveni minister leta 2020 zavrnil omilitev te prepovedi. Povrhu je pred dobrim desetletjem nadomestno materinstvo zavrnil s precej grobimi besedami, ki niso potonile v pozabo. »Kot gej in kristjan osebno zelo težko sprejmem idejo o najeti maternici. Sprejeti dejstvo, da ne bom postal oče na naraven način, zahteva veliko mero ponižnosti,« je takrat zavračal nadomestno materinstvo, torej prav to, kar je njemu in soprogu prineslo največjo srečo v njunem življenju, kot je opisal sina Georga.
Kako dohiteti AfD?
Spahn je Merza deset dni pred samorazgrnitvijo obvestil o svoji novi življenjski sreči. Po javnem zgražanju in tudi ostrih kritičnih glasovih iz lastne stranke zaradi dvoličnosti Spahna pa mu Merz potem ni več kril hrbta. Spahn se je moral posloviti. Merzu je tako ponudil možnost, da pred vročo jesenjo, ko bo z volitvami v deželni parlament Saške - Anhalta in Mecklenburga - Predpomorjanskega potekala prva velika volilna preizkušnja vladajoče koalicije, s prilagoditvami v vladi poskuša izboljšati rezultat stranke in zajeziti vse močnejšo skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). V obeh zveznih deželah bi namreč AfD po zdajšnjih javnomnenjskih raziskavah premočno slavila. Dobila bi med 36 in 41 odstotki glasov, v obeh deželah pa bi se CDU/CSU uvrstila na drugo mesto.
Ko je pred dnevi Merz opisoval, čemu se lotevajo različnih reform, in tudi ponavljal, da njegova stranka ne bo segla čez cordon sanitaire in da torej ne bo začela na zvezni ravni sodelovati z AfD, je poskušal pridobiti tudi volilce AfD. »Volilcem stranke AfD pravim: Poglejte pozorno. Prizadevamo si ohraniti svobodo in mir v tej državi. Prizadevamo si izboljšati gospodarsko situacijo.«
A da bo vlada lahko pokazala, da s svojim reformnim programom misli resno – jeseni želijo nadaljevati reformo pokojninskega sistema, zdravstva in gospodarstva – si Merz želi ekipo, s katero bi te projekte lažje izpeljal. Glavnino reformnega paketa v 34 točkah želi vlada sprejeti še do konca letošnjega leta. Reforme so usmerjene predvsem v povečanje gospodarske rasti, konkurenčnosti in dolgoročne vzdržnosti socialnih sistemov. »To bi lahko bila priložnost, da ponovno premislimo o sestavi zvezne vlade,« je po odstopu Spahna in štirinajst mesecev po oblikovanju črno-rdeče koalicije dejal Merz. Seveda ni mislil na preoblikovanje SPD-jevih ministrstev, temveč na delno spremenjeno zasedbo v resorjih krščanskih demokratov, kjer ima skupaj z vodjem sestrske bavarske krščanskosocialne unije (CSU) Markusom Söderjem glavno besedo sam. Kdo bo nasledil Spahna na čelu poslanske skupine, bo znano prihodnji teden. Takrat pa bo tudi znano, kako velike bodo vladne rošade.
