Nemška črno-rdeča koalicija (CDU/CSU in SPD) se je po večmesečnih pogajanjih uskladila o strukturnih spremembah, ki naj bi stabilizirale socialne blagajne in spodbudile rast gospodarstva. Vrednost davčnih razbremenitev za srednji razred znaša okoli 10 milijard evrov letno, hkrati pa se uvaja višja, dvostopenjska davčna stopnja za tiste z najvišjimi dohodki. Paket, ki ga na strani socialdemokratov aktivno brani tudi finančni minister Lars Klingbeil, prinaša še odpravo nekaterih birokratskih ovir pri varstvu podatkov in hitrejše umeščanje tehnoloških objektov v prostor.
Kritiki, med katerimi so glasni ugledni ekonomisti in novinarji osrednjih medijev, opozarjajo, da predlagani ukrepi še zdaleč ne prinašajo velikega zagona gospodarstva, temveč udarjajo po napačnih. Obljubljen prihranek v višini 600 evrov letno za povprečno štiričlansko družino bodo namreč hitro izničili višji prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter napovedan dvig trošarin na sladkor, tobak in alkohol.
Največji val ogorčenja javnosti sta sprožili dve točki na področju trga dela. Prva je obvezna predložitev zdravniškega potrdila o bolniški odsotnosti že prvi dan bolezni, s čimer se ukinja možnost telefonskega odpiranja bolniškega dopusta za lažje okužbe. Druga je podaljšanje možnosti zaposlovanja za določen čas brez utemeljenega razloga z dveh na kar štiri leta, kar po mnenju sindikatov podaljšuje obdobje življenjske negotovosti za mlade delavce.
Socialno nepravične, ščitijo veliki kapital
Javnomnenjske raziskave inštitutov Infratest Dimap, Forsa in Forschungsgruppe Wahlen potrjujejo, da več kot 70 odstotkov vprašanih Nemcev reforme ocenjuje kot socialno nepravične in pretirano prizanesljive do velikega kapitala. Ljudje v ukrepih vidijo sistemsko nezaupanje države do lastnih državljanov. Edina ukrepa, ki uživata večinsko podporo, sta ostrejši nadzor nad zlorabami socialne pomoči in napovedana zaostritev gospodarske politike do Kitajske.
Politični pritisk pa je sedaj zanetil požar znotraj koalicije. Levo krilo poslancev socialdemokratov javno grozi, da zakona v bundestagu ne bodo podprli, če vodstvo stranke ne bo izpogajalo omilitve pravil o bolniških odsotnostih in pogodbah za določen čas. Medtem Zveza nemških sindikatov (DGB) na ulicah večjih mest že organizira prve opozorilne proteste in napoveduje »vročo jesen« stavk, saj vladi očitajo kapitulacijo pred zahtevami delodajalcev.
Berlin napovedal ustavno pritožbo
Dodaten zaplet predstavljajo lokalne oblasti v nekaterih zveznih deželah (na primer v Berlinu), ki so napovedale ustavno pritožbo proti zvezni prepovedi razlastitev zasebnih stanovanjskih podjetij, saj da to krši načela federalizma. Opozicija na levi pa opozarja, da načrtovano krčenje zakona o dostopu do informacij javnega značaja pomeni nevaren napad na svobodo medijev in transparentnost oblasti.
Vodstvo koalicije s kanclerjem Merzem na čelu kljub temu vztraja pri doseženem kompromisu in poudarja, da so spremembe nujne za dvig produktivnosti države. Ker pa predlogi zakonov šele prihajajo v parlamentarne odbore, postaja jasno, da začrtana hitra časovnica sprejetja ne bo uspela. Vlada pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza si je namreč zastavila cilj, da celoten zakonodajni postopek za ta reformni paket spravi pod streho do konca leta 2026. Glavni cilj koalicije je, da bi večina od 34 ukrepov zaradi proračunskega načrtovanja in načrtovane pokojninske reforme začela veljati s 1. januarjem 2027. Politični analitiki pa glede na napovedane ustavne pritožbe zveznih dežel in upor znotraj koalicije močno dvomijo, da bo vladi ta rok uspelo ujeti brez resnih popravkov in kompromisov.