V Sloveniji bo v sredo proti večeru mogoče opazovati delni sončni mrk. To ni tako redek nebesni pojav, viden je bil tudi lani, bo pa letošnji nekoliko bolj spektakularen, saj bo Luna pokrila tudi 90 odstotkov ploskve Sonca. Mrk bo mogoče spremljati povsod, kjer je sonce vidno kakšno uro pred zahodom, kar pomeni, da ga zaradi kakšne vzpetine zlahka tudi zgrešite.
Vsekakor pa pozor: opazovanje sonca brez ustrezne zaščite lahko trajno poškoduje vid, pravijo strokovnjaki. In ne, sončna očala niso ustrezna zaščita. Slovenski oftamologi zato opozarjajo javnost na resne nevarnosti, ki jih prinaša nezaščiteno gledanje sončnega mrka. V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pravijo, da v najhujših primerih lahko povzroči oslepitev. Učinek gledanja brez zaščite je namreč takšen, kot bi z zbiralno lečo usmerili sončne žarke na les ali papir, kjer nastane opeklina, je navedla oftamologinja očesne klinike Darja Dobovšek Divjak.
Otroci še bolj občutljivi
Posameznika naj ne zavede dejstvo, da je zaradi mrka sončni sij manj izrazit in da gledanje vanj ne povzroča takoj neprijetnih občutkov. Poškodbe namreč vseeno nastajajo. V ZDA so po mrku leta 1970 našteli 145 primerov trajnih slepih peg oziroma izgube centralnega vida. Prvi znaki poškodb se kažejo kot bleščanje, pozneje pa lahko nastopi poslabšanje vida v obliki temnega madeža v centru gledanja, ukrivljene slike in težav pri zaznavanju barv.
Otroci so še bolj občutljivi, ker njihova očesna leča zbere več škodljivih žarkov, pravijo v UKC. Poleg tega se nevarnosti ne zavedajo in pogosto gledajo v sonce še dlje. Mogoče je tudi, da se jim zaščitna očala ne bodo dobro prilegala, če so narejena za odrasle, ali da bodo poskušali pokukati mimo njih.
Na trgu ponaredki očal
Kot neustrezne za spremljanje mrka strokovnjaki naštevajo sajasto steklo, folije, rentgenske slike in podobno, ki prepuščajo nevidno infrardečo in ultravijolično svetlobo, ter tudi sončna očala. Še posebno nevarno je gledanje mrka skozi fotoaparat, daljnogled ali teleskop, če na vstopni strani ni nameščen ustrezen sončni filter, dodajajo.
Primerna zaščita so namenska očala z ustreznim certifikatom (ISO 12312-2), kar je mednarodni standard zaščite za opazovanje sonca. V teh dneh jih bo težko najti, ker so zaloge mnogim ponudnikom pošle. Euractiv je v torek poročal, da zaradi pomanjkanja ustreznih očal na trgu po Evropi krožijo neustrezni ponaredki, in pozval k previdnosti. Opazovanje je mogoče tudi skozi varilno steklo z oznako najmanj DIN 12, ki ne sme biti opraskano.
Brez hribov na zahodu
Ko je zaščita pri roki, pa ste nared za spremljanje dogodka, ki bo v sredo viden za več sto milijonov ljudi po svetu. Del teh bo deležen posebnega spektakla, saj bo ponekod sončni mrk popoln.
V Sloveniji se bo delni sončni mrk najprej začel na vzhodu države ob 19.24, na zahodu pa približno dve minuti in pol pozneje. Največja magnituda (pokritost sončne ploskve) bo nastopila nekje med 20.16 in 20.19, vendar sonce takrat nikjer v Sloveniji ne bo več vidno, ker bo nekaj minut prej zašlo.
Dr. Bojan Ambrožič, ljubiteljski astronom, na svojem blogu navaja, da je dobra lokacija za spremljanje mrka obala, denimo Piran, kjer bo pokritost sonca 84-odstotna. Najlepše bo po njegovem zapisu mrk viden na tromeji z Avstrijo in Italijo, kot vrhunsko izbiro pa navaja lokacijo, ki bo terjala nekaj napora, namreč Triglav. V Ljubljani med boljšimi lokacijami omenja stolp na Rašici z razgledno ploščadjo na višini 18 metrov, ki pa ima omejeno kapaciteto. Ambrožič odsvetuje Šmarno goro, ker nima pogleda proti zahodu. Predvsem pa predlaga lokacije, kjer so ob pogledu na severozahod hribi čim dlje oziroma jih ni.
Naval na vasico
Popolni sončni mrk bo jutri viden na severu in vzhodu Španije ter v zelo majhnih delih Portugalske, Islandije in Grenlandije. Ena najboljših in najlažje dostopnih lokacij v Evropi bo tokrat sever Španije, kjer pričakujejo naval obiskovalcev (zato oblasti opozarjajo tudi pred nevarnostjo novih požarov). Rezervacij nastanitev je dvainpolkrat več kot v enakem obdobju lani. Gre za dogodek, ki ga na severu Španije ni bilo 120 let, in navdušenci pač pravijo, da je razlika med delnim in popolnim sončnim mrkom kot noč in dan, saj v primeru slednjega utihnejo ptice, zapiha rahel vetrc in nekoliko se shladi.
Vse to sicer traja le nekaj minut. Pa vendar. V Sloveniji je bil popolni sončni mrk nazadnje viden leta 1999 (naslednji bo leta 2081), najdlje na vzhodu države. Takrat so na Goričkem pričakovali 100.000 gostov, razprodali prenočitvene zmogljivosti in oddali tudi senike, kot je poročal Dnevnik. Naval v Španiji doživlja denimo Somosierra, ki je relativno blizu Madridu in leži na nadmorski višini 1440 metrov, popolni mrk pa bo tam trajal minuto in 29 sekund. Pričakujejo več tisoč ljudi, nepojmljivo število za majhno vasico.
In ob kateri uri po lokalem času bo višek mrka v vsaki od prestolnic članic Evropske unije?
Še dva spektakla
S koncem sončnega mrka pa še ne bo konec zelo zanimivega poletnega dogajanja na nebu. Že noč na četrtek bo po napovedih astronomov izredno ugodna za spremljanje meteorskega roja Perzeidov, ki je viden vsako leto avgusta. Takrat Zemlja na svoji poti križa sled prašnih delcev, ledu in kamenja, ki jo za seboj pušča komet 109P/Swift-Tuttle. Ko ti delci vstopijo v Zemljino atmosfero, zažarijo, kar je videti kot utrinek. Največ naj bi jih bilo vidnih med 2. in 4. uro, seveda ob jasnem nebu – tudi do 50 na minuto na primerni lokaciji stran od svetlobnega onesnaženja in ob širokem panoramskem razgledu neba. Dodatna ugodna okoliščina je, da bo Luna v mlaju, tako da bo osvetljena stran obrnjena stran od Zemlje.
Konec meseca pa prihaja še delni lunin mrk, in sicer 28. avgusta. Viden bo med 3.22 in 6.17 zjutraj, vse do njenega zahoda. Vrhunec mrka bo pri nas tik pred tem. Takrat bo senca Zemlje pokrila 93 odstotkov Lunine površine.
