Če bi bilo nebo nad Evropo v trenutkih pred sončnim mrkom jasno, bi se lahko fotovoltaična proizvodnja v Evropi po ocenah Združenja evropskih sistemskih operaterjev ENTSO-E zmanjšala za kar 9,7 gigavata. Za primerjavo, krška nuklearka ima največjo moč 740 megavatov, kar je približno 13-krat manj.
Mrk bo tako povzročil hitro, a predvidljivo spremembo proizvodnje. Operaterji evropskih omrežij – v Sloveniji je to Eles – zagotavljajo, da so se na to ustrezno pripravili. Največji vpliv je pričakovati v Nemčiji in Španiji. Ker slednja leži bolj na zahodu, bo tam sončni mrk nastopil, ko bo sonce nekoliko višje na obzorju.
Ne le popolni, tudi delni mrk bo imel pomemben učinek na elektroenergetski sistem, saj so sončne elektrarne vse pomembnejši proizvodni vir. Ker bo do sončnega mrka prišlo šele proti večeru, bo vpliv mrka manjši, kot bi lahko bil. Delež sončne energije v skupni proizvodnji v Evropi znaša 13 odstotkov (v Sloveniji 11 odstotkov), a sredi dneva je bistveno večji.
Razmere v omrežju ob nastopu mrka so ključne, saj je stabilnost omrežja primarno odvisna od električne moči, ki se spreminja iz trenutka v trenutek, in ne od količine proizvedene energije v daljšem časovnem obdobju. Če poraba in proizvodnja elektrike nista v vsakem trenutku uravnoteženi, to povzroči padec frekvence, nato pa se sistem izklopi, da bi zavaroval drago infrastrukturo omrežja in električne naprave, ki jih imamo priključene.
V Evropi sredi sončnega dneva fotovoltaične elektrarne zagotavljajo že več kot tretjino električne energije. V Sloveniji ob jasnem vremenu delež solarnih elektrarn sredi dneva presega 40 odstotkov, v nekaterih državah pa še bistveno več. V Nemčiji, Španiji in Grčiji opoldne doseže več kot 75 odstotkov, proti večeru pa hitro pada. V Španiji ob uri, ko bo v sredo nastopil mrk, sončne elektrarne še vedno zagotavljajo do okoli 10 odstotkov električne energije.
Kot so sporočili iz Elesa, so se na mrk pripravili tako na ravni evropskih operaterjev ENTSO-E kot tudi interno. Zaradi pozne ure mrka bo vpliv na slovensko omrežje po njihovih besedah majhen. »Analize družbe Eles so pokazale, da bo učinek na slovenski elektroenergetski sistem minimalen, največji padec proizvodnje iz sončnih elektrarn je ocenjen na do 10 MW, kar je za slovenski sistem razmeroma majhna sprememba, zato posebni ukrepi niso potrebni,« so zapisali.
Če bi bili priča sončnemu mrku, kot se je zgodil pred 27 leti, 11. avgusta 1999, ko je tudi del Slovenije lahko videl popoln sončni mrk malo po 11. uri, bi bil izziv za operaterje precej večji.